Kratka zgodovina Komisije Pravičnost in mir

Komisija Pravičnost in mir je bila ustanovljena skupaj z drugimi sveti Slovenske pokrajinske škofovske konference 24. septembra 1985, dokončno potrjena naj seji Slovenske pokrajinske konference v Mariboru 19. novembra 1985, ustanovitev pa je postala pravnomočna 1. januarja 1986. Tedaj je začel obstojati in delovati Svet Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci. Od 18. do 20. oktobra 1985 je takratni predsednik Anton Stres že sodeloval na razširjenjem sestanku evropskih komisij Pravičnost in mir v Cartignyju blizu Ženeve. Svet je imel prvo sejo šele 3. oktobra 1986. Prvi člani so bili trije, škofje po eden: L. Snoj, A. Stres in J. Vidrih. Od 2. septembra 1987 se Svet Pravičnost in mir imenuje Komisija Pravičnost in mir. Naslednje leto pa so se ji pridružili še B. Košir, M. Lavrič in I. Štuhec. Tako je ostalo do konca prvega mandata, 1. januarja 1991, ko komisijo sestavljajo naslednji člani: L. Gosar, D. Klemenčič, B. Košir, + D. Smrdel, A. Stres, I. Štuhec, A. Žerovnik. Vendar so sodelovali še drugi strokovnjaki, ki so bili vedno sproti povabljeni. V drugem obdobju je s priznanjem Slovenske škofovske konference tudi Komisija Pravičnost in mir dobila položaj narodne komisije in s tem polnopravno članstvo v Evropski konferenci komisij Pravičnost in mir. V tem smislu je bil tudi dodelan Statut in Pravilnik komisije, ki ga je Slovenska škofovska konferenca potrdila 21. februarja 1994.

To so zunanja dejstva. Vsebinsko pa delo komisije odseva predvsem v izjavah za slovensko in mednarodno javnost, ki so bile v tiskani obliki zbrane ob 10-letnici obstoja Komisije (1995). V njenih izjavah se izraža skrb slovenskega katoliškega občestva za spoštovanje človekovih pravic in demokratizacijo naše domovine. Komisija je imela čast, da je delovala v enem najbolj prelomnih obdobij za slovenski narod in se je zelo dejavno vključila v prizadevanja za demokratizacijo slovenske družbe. Slovenske katoličane je spodbujala k delovanju za družbeno pravičnost in izražala poluradna stališča vodstva slovenske Katoliške Cerkve do vprašanj, ki so bila včasih zelo žgoča.

Ob desetletnici delovanja Komisije je tedanji predsednik msgr. dr. Anton Stres zapisal: "Kako prav so imeli slovenski škofje, ko so pred desetletjem ustanovili komisijo Pravičnost in mir, čeprav je v začetku imela samo položaj komisije pri pokrajinski konferenci slovenskih škofov. Kajti kmalu po njeni ustanovitvi se je v Sloveniji demokratična zavest vedno hitreje prebujala in uveljavljala. Katoliška Cerkev, ki je bila skupaj z nekaterimi drugimi verskimi skupaj z nekaterimi drugimi verskimi skupnostmi edino območje, ki ni bilo pod neposrednim vodstvom vladajoče partije in so njeni člani zaradi tega, ker se ni hotela ukloniti njenemu monopolu, v preteklosti veliko trpeli, se je že s samim tem dejstvom uvrščala v prednjo vrsto demokratičnih hotenj. Komisija Pravičnost in mir je to poslanstvo Cerkve vzela zavestno za svojo nalogo, s tem ko si je zadala dolžnost, da bo branila človekove pravice in družbeno pravičnost. Kajti članom komisije Pravičnost in mir je bilo od vsega začetka jasno, da njihova naloga ni samo obramba pravic Cerkve in njenih članov, čeprav se ni bilo mogoče izogniti tudi tem nalagam. Vendar so pravice Cerkve in njenih članov samo del občih človekovih pravic in so lahko zavarovane samo v demokratičnem družbenem okolju. To je bilo treba šele vzpostaviti in ta naloga še dandanes ni opravljena. Pravzaprav so svoboda, demokracija, družbena pravičnost in medsebojno spoštovanje take naloge, ki niso nikoli dokončane, zato je tudi poslanstvo Komisije Pravičnost in mir neomejeno."