Sinoda o družini 2015

4.10.2015 Katoliška Cerkev Družina, Škofovska sinoda

Redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo
Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu
4. – 25. oktober 2015

 

Papež Frančišek je 8. oktobra 2013 napovedal izredno generalno zasedanje škofovske sinode. Prvo izredno zasedanje je potekalo v Vatikanu od 5. do 19. oktobra 2014 na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu. Drugo, redno, zasedanje bo od 4. do 25. oktobra 2015 v Vatikanu.

Odločitev papeža Frančiška za izredno zasedanje sinode kaže, na kakšen način želi nadaljevati razmišljanje in pot Cerkve, namreč z odgovorno soudeležbo škofov iz različnih delov sveta. Osrednja tematika je pastorala in posredovanje evangelija v družinah v sodobnem svetu.

Kaj je škofovska sinoda?

Škofovska sinoda je stalna ustanova, ki jo je na željo koncilskih očetov pred petdesetimi leti, 15. septembra 1965, ustanovil papež Pavel VI. (1963–1978) z namenom, da ohranja duha, ki se je oblikoval v času drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Prvo zasedanje sinode je bilo leta 1967.

Seznam škofovskih sinod

Škofovska sinoda je zborovanje iz različnih delov sveta izbranih škofov, ki se ob določenih časih zberejo, da pospešujejo tesno povezanost med papežem in škofi ter z nasveti pomagajo pri skrbi za ohranjanje in rast vere in morale, pri ohranjevanju in utrjevanju cerkvene discipline, pa tudi pri pretresanju vprašanj, ki zadevajo delovanje Cerkve v svetu. Škofovska sinoda je neposredno pod papeževo oblastjo. Rimski škof, ki sinodo skliče po potrebi in določi kraj zborovanja, potrdi izvolitev članov, določi vsebino, o kateri bodo razpravljali, in dnevni red, sinodi tudi predseduje, za predsedovanje pa lahko izbere tudi svojega namestnika.

Sinodalna zborovanja so redna in izredna, na njih pa škofje razpravljajo o stvareh, ki zadevajo blagor vesoljne Cerkve. Posebna zborovanja so namenjena zadevam, vezanim le na določeno regijo oziroma regije (npr. Evropo, Afriko, družino…).

Škofovsko sinodo, ki se zbere na splošnem rednem zborovanju, sestavljajo člani (med njimi je večina škofov), ki jih za posamezna zborovanja izvolijo škofovske konference, nekatere pa neposredno imenuje papež. Tem se pridruži še nekaj izvoljenih članov redovnih ustanov.

Škofovsko sinodo, ki se zbere na splošnem izrednem zborovanju in razpravlja o stvareh, ki zahtevajo hitro rešitev, sestavljajo člani, ki so imenovani po službi (večina med njimi je škofov), nekatere pa neposredno imenuje papež. Tem se pridruži še nekaj izvoljenih članov redovnih ustanov.

Škofovsko sinodo, ki se zbere na posebnem zborovanju, sestavljajo člani predvsem iz tistih regij, za katere je bila sklicana.

Po zaključku zborovanja delegatom zaupana naloga preneha. Škofovska sinoda ima stalno glavno tajništvo s tajnikom in svetom tajništva. Za posamezno zborovanje sinode papež poleg tega imenuje enega ali več posebnih tajnikov. Njihov mandat pa je vezan samo na posamezno zborovanje (prim. Zakonik cerkvenega prava, kann. 342–348).

Izredno zasedanje škofovske sinode leta 2014

14. redno generalno zasedanje škofovske sinode o družini

Redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo Poklicanost in poslanstvo družine v Cerkvi in sodobnem svetu bo potekalo od 4. do 25. oktobra 2015 in bo vsebinsko nadaljevalo razpravo z izrednega zasedanja leta 2014. Sinodalni očetje bodo obravnavali delovno gradivo Lineamenta ter v manjših delovnih skupina razpravljali na podano vsebino. Ob sklepu bo tajništvo sinode pripravilo sklepni dokument, Relatio Synodi.

Na izrednem plenarnem zasedanju škofovske sinode, ki bo od 4. do 25. oktobra v Rimu, bo kot izvoljeni delegat Slovensko škofovsko konferenco zastopal ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

1. teden

2. teden

3. teden

Instrumentum laboris sledi strukturni zasnovi dokumenta Relatio Synodi, poročila izrednega zasedanja škofovske sinode leta 2014. Glavno tajništvo sinode je že novembra 2014 pripravilo osnutek dokumenta, t.i. Lineamenta, ki je bil sestavljen iz Relatio Synodi in 46 vprašanj, namenjenih poglobitvi omenjenega sinodalnega dokumenta. Vso gradivo je bilo poslano vzhodnim katoliškim Cerkvam, škofovskim konferencam, dikasterijem rimske kurije in drugim upravičencem.

Okrožnice in apostolska pisma papežev na temo družine

  1. papež Leon XIII. – Arcanum Divinae (1880)
  2. papež Piji XI. – Casti connubii (1930)
  3. papež Piji XII. - Ingruentium Malorum (1951)
  4. papež Pavel VI. – Humanae Vitae / Posredovanje človeškega življenja (1968)
  5. papež Pavel VI. – Causas matrimoniales (1971)
  6. papež Pavel VI. – Evangeli nuntiandi / Oznanjevanje evangelija (1975)
  7. papež Janez Pavel II. – kateheze na temo družine Izvorna enotnost med moškim in žensko med sredinimi splošnimi avdiencami (1979-1980)
  8. papež Janez Pavel II. – Familiaris consortio / Apostolsko pismo o družini (1981)
  9. papež Janez Pavel II. – Mulieris dignitatem / Apostolsko pismo o dostojanstvu žene (1988)
  10. papež Janez Pavel II. – Gratissimam sane / Pismo družinam (1994)
  11. papež Janez Pavel II. – Evangelium Vitae / Evangelij življenja (1995)
  12. papež Janez Pavel II. – A ciascuna di voi / Vsaki izmed vas (1995)

Molitev papeža Frančiška za sinodo

»Jezus, Marija in Jožef,
v vas zremo lepoto resnične ljubezni,
na vas se z zaupanjem obračamo.
Sveta nazareška Družina,
stôri, da bodo tudi naše družine
prostor občestva in dvorane molitve,
pristne šole evangelija
in majhne domače Cerkve.
Sveta nazareška Družina,
da ne bi v družinah nikoli več doživljali
nasilja, zapiranja vase in razdeljenosti.
Kdorkoli je bil ranjen ali pohujšan,
naj bo kmalu potolažen in ozdravljen.
Sveta nazareška Družina,
naj prihodnja škofovska sinoda
prebudi v vseh zavest
o svetem in nedotakljivem značaju družine,
o njeni lepoti v Božjem načrtu.
Jezus, Marija in Jožef,
prisluhnite in uslišite našo ponižno prošnjo.
Amen.«