Začel se je tretji in zadnji teden rednega generalnega zasedanja škofovske sinode, ki je namenjena poklicanosti in poslanstvu družine v Cerkvi in sodobnem svetu. Sinodalni očetje in ostali udeleženci so se v ponedeljek sestali po manjših jezikovnih skupinah, kjer pripravljajo sklepe in predloge o tretjem delu delovnega gradiva Instrumentom Laboris, posvečenega poslanstvu družine. Svoja poročila bodo predstavili v torek, 20. oktobra.
Na briefingu je p. Federico Lombardi gostil tri sinodalne očete: jeruzalemskega latinskega patriarha Fouada Twala, avstralskega nadškofa Marka Benedicta Coleridga in italijanskega škofa Enrica Solmija. Patriarh Twal je sinodo označil kot znamenje kolegialnosti, saj sinoda združuje. Povedal je, da udeleženci sinode prihajajo iz različnih okolij, nekateri izzivi so jim skupni, nekateri pa vezani tudi na posamezno politično, ekonomsko ali geografsko situacijo. Zato se o vseh izziv tudi ne strinjajo. Kljub temu imajo skupno točko, kar je delati za dobro družine.
Avstralski nadškof Coleridga je sinodo opredelil kot resno in naporno delo. Zatrdil je, da prvi teden zasedanja ni bila jasna naloga in zato tudi ni bila jasna metoda dela. V drugem tednu se je naloga razjasnila in s tem tudi metoda. Tako so hitreje šli skozi delovni dokument, ki ga je označil kot težkega, tako glede na strukturo kot vsebino. Nadškof je tudi povedal, da je papež Frančišek sinodo »premaknil od dogodka k procesu«. Izpostavil je še papežev govor med slovesnostjo ob 50. obletnici ustanovitve škofovske sinode, ki je potekala v soboto, ter dejal, da je bil »pomemben, bistven in programski«.
»Katoliškost Cerkve«, ki jo je moč opaziti na sinodi, pa je izpostavil škof Solmi: »Priti v Rim in srečati svet,« imeti pogled o družini in zakonu, ki je manj zahoden, manj zaprt. Kajti v sinodalno dvorano pridejo, nekako celo ''vdrejo'' vse družine sveta s svojimi posebnostmi in težavami, včasih tudi z vrednotami in pozornostmi, ki so v našem zahodnem svetu pogosto pozabljene. Škof Solmi je dejal, da čuti pričakovanja in vprašanja običajnih družin, ki bolj kot odgovore na problematike od sinode pričakujejo, da so razumljene, sprejete in ovrednotene v svojem služenju, ki ga že opravljajo za Cerkev, še preden so jih pastirji k temu povabili.
Vir: Radio Vatikan.
