18. maja 2024 so člani kateheze invalidne mladine in Naše skupnosti družin poromali v Avstrijo. Romanje je organizirala s. Magdalena Cimerlajt OSU, katehistinja invalidne mladine. V nadaljevanju objavljamo poročilo romanja.
Naravni park je na hribu, hrib opic se nahaja v bližini Beljaka (Villach), pod ruševinami gradu Vajškra (Landskron). Park se je odprl leta 1996. Takrat so iz Japonske pripeljali 40 opic, ki so se na posestvu pričele pridno razmnoževati, sedaj jih je že okoli 430. Japonski makaki so poznani tudi kot snežne opice saj se lahko prilagajajo hladnejšemu obdobju do -20 stopinj Celzija. Prav tako so ena izmed ogroženih živalskih vrst.
Sestra Magdalena nas je razveselila z novico in veselim presenečenjem – sestra Grete nam je plačala vstopnino v park. Hvala sestra Grete, za vašo nesebično dobroto vam Bog obilo povrni!
Po vseh prejetih in razloženih navodilih smo se odpravili na ogled. Že takoj ob vstopu so si nas opice prišle radovedno ogledovat. Navajene obiskovalcev so se prosto sprehajale mimo skupine po potkah, si radovedno ogledovale obiskovalce ter invalidske vozičke.
Ena od opic je položila roko na Anžetovo mizico pri invalidskem vozičku – najbrž si je želela, da bi bil ta zanimivi voziček njen. Prav tako je ena opica želela pridobiti mobitel, a je pazljivi očka pravočasno odskočil.
Nasmejali smo se, ko je opica iz vrvi nad jezerom z glavo visela navzdol in z rokami v vodi čofotala, da je prišla do hrane.
Opice živijo v skupnosti, ne morejo živeti same – prav tako kot mi. Potrebujemo skupnost. Naša skupnost družin nas bogati, osrečuje, daje zalet za naprej, skupna romanja nas še dodatno povežejo in zbližajo. V skupnosti se počutimo varne, sprejete in ljubljene.
Dom Uršulink se nahaja v strogem centru Celovca. Mogočno se razprostira in vključuje dve veliki stavbi. Tukaj nas je sprejela s.Kristjane. Cerkev je posvečena Svetemu Duhu. Kot je povedala sestra Kristjane, smo Cerkev obiskali ravno v pravem času, saj je bil v tem tednu praznik Vnebohod – po prazniku Gospodovega vnebohoda bo čez deset dni sledil še praznik binkošti, ob katerem se spominjamo prihoda Sv. Duha in ustanovitve Cerkve. V podstavku oltarja je upodobljen Sv. Duh v obliki goloba.
Zbrano smo prisluhnili gospodu patru Marjanu Kokalj, ki je daroval Sveto mašo, poslušali smo sveti evangelij po Janezu (Jn 17,11-19), v katerem je Jezus molil: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva … Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega … Niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet, in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«
Bogu, Jezusu in Mariji smo izročili svoje prošnje: za mir v svetu, za zdravje, za prijatelje, za rajne, za nove birmance, za vse družine iz Naše skupnosti družin, tudi tiste, ki se niso mogle udeležiti romanja in za vse nas, da bomo zmogli vsak dan hoditi v veri …
