V ponedeljek, 30. septembra so se na redni seji zbrali člani Urada za družino SŠK. V njem so poleg predstavnikov šestih slovenskih škofij tudi strokovnjaki za področje družine in zakona ter predstavniki ustanov, skupin, gibanj in drugih oblik združenj, ki se neposredno ukvarjajo z družinsko pastoralo.
Predsednik Urada za družino, nadškof msgr. Stanislav Zore, je na začetku seje osvetlil pomen Svetega leta 2025, na katerega se pripravljamo. Ker se tema dotika vseh vernikov, na tem mestu objavljamo povzetek njegovega nagovora. V nadaljevanju pa boste na tej spletni strani seznanjeni tudi s konkretnimi predlogi, kako bomo zaznamovali to jubilejno leto po družinah, skupnostih, župnijah in škofijah.
Beseda nadškofa Stanislava Zoreta
Izraz 'Sveto leto' izhaja iz Svetega pisma. V stari zavezi so vsakih 50 let obhajali jubilejno leto, ko se vse ponastavi na stanje, kakršno mora biti. V tistih časih je veljalo, da človek ne kupi zemlje v obdelovanje, ampak kupi število letin do Svetega leta, ko zemlja spet preide v lastnikove roke. Dolgovi so bili odpisani. Pri svetem letu gre po tej analogiji za »resetiranje družbe«.
Za nas danes to pomeni vzpostavitev pravičnosti znotraj družin, sosesk, delovnega okolja, skupnosti, države … Brez pravičnosti ni miru. Pravičnost je podlaga za mir v vseh odnosih, ljubezen pa jo še nadgradi, preseže. Tudi v delu z družinami je tako.
V sveto leto bomo vstopili na sveti večer, 24. 12. 2024. Po stolnicah pa bomo ta začetek obhajali teden dni pozneje. To je leto romanj, spokornosti, molitve, spreobrnjenja. Če poromamo v katero od svetoletnih cerkva, gremo iz ene od cerkva, ki so v bližini. V svetoletnih cerkvah morajo zagotoviti možnost spovedi. Sveto leto naj se pozna predvsem po tem, da je življenje med nami drugačno. Sicer bo ostalo le pri lepih načrtih brez pravih sadov.
V svetem letu govorimo tudi o odpustkih. Razumevanje odpustka je še vedno močno pod vplivom interpretacije o kupčevanju z odpustki v srednjem veku. Za kaj v resnici gre? Pri spovedi so nam odpuščeni vsi grehi. Ostaja pa nek nered, ki je prisoten med nami kot posledica greha. Z odpustkom se odpravlja ta nered in se zopet vzpostavlja red. Iz zaklada svete Cerkve, to je iz zasluženja Jezusa in vseh svetnikov, se nam odpustijo te naše časne kazni. Odpustek lahko prejmemo pod določenimi pogoji: če opravimo spoved, smo pri maši in molimo po papeževem namenu. Lahko ga tudi namenimo za pokojnega.
V svetem letu naj bi predvsem poskrbeli za rast naše vere. Nadškof spodbuja, da bi se v izkazovanju vere zares otresli vseh strahov in zadreg ter postali popolnoma svobodni. Še doma včasih ne izražamo svoje vere sproščeno, brez nekih zadržkov. Oznanjevanje je naša krstna naloga, torej služba in poslanstvo vseh kristjanov. Komu bom oznanjal, če se bojim? Pri oznanjevanju gre v prvi vrsti za »življenje iz« in šele potem za »govorjenje o«. Nadškof je povedal za primer, ko je ena oseba povedala svojima dolgoletnima sodelavkama v službi, da se je spreobrnila in sprejela krščansko vero. Nato sta tudi onidve priznali, da hodita ob nedeljah k maši. Vprašal se je, česa nas je strah, da tako skrivamo svojo vero.
Sveto leto je torej priložnost za vsakega, da se vpraša: Kako resno živim svojo vero? Za kaj (oz. od česa) se moram osvoboditi? Na katero »romanje« se moram podati, da bom bližje Bogu?
Luka Mavrič
