Poročilo o obisku sombotelskega škofa Andrása Veresa v Murski Soboti

4.6.2012 Murska Sobota Škofija Murska Sobota
Škof Štumpf in škof Veres Škof Štumpf in škof Veres

Na sedežu murskosoboške škofije je v ponedeljek, 4. junija 2012, tamkajšnjega krajevnega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa obiskal sombotelski škof msgr. dr. András Veres. Škof Štumpf je sombotelskemu sobratu ob tej priložnosti podaril sliko soboške stolne cerkve sv. Nikolaja. Škofa sta se pogovarjala o tekočih pastoralnih vprašanjih med vernikih v Porabju, kot tudi v Lendavi in Dobrovniku. Slovenski škof je madžarskega škofa povabil na praznovanje praznika svetega Štefana, 19. avgusta letos ter na slovesnost ob 100-letnici soboške stolne cerkve sv. Nikolaja, ki bo 26. julija 2012. Sombotelski škof se bo na povabili odzval. Sogovornika sta bila enotna, da bodo v bližnji prihodnosti organizirali srečanje sosednjih škofij, ki jih ločujejo državne meje, povezuje pa jih vera v Jezusa Kristusa. Le-te so murskosoboška, sombotelska, varaždinska, graška in gradiščanska škofija. Srečanja bi naj postala tradicionalna.

Na pogovoru so se škofoma pridružili generalni vikar msgr. Franc Režonja, upravitelj župnije Dobrovnik mag. Simon Štihec ter upravitelj župnije Lendava Martin Dolamič Konrad. Škof Štumpf je sombotelskega škofa prosil za imenovanje madžarsko govorečega kaplana, ki bi pomagal lendavskemu župnijskemu upravitelju pri duhovni oskrbi madžarsko govorečih vernikov. Škof Veres je povedal, da se tudi v sombotelski škofiji srečujejo s pomanjkanjem duhovnih poklicev, zato ni mogel zagotoviti rešitve v obliki konkretne osebe. Obljubil je, da si bo prizadeval pri iskanju pomoči. Lendavski župnijski upravitelj je povedal, da ne gre samo za poznavanje maternega jezika, ampak je pomembno tudi, da madžarsko govoreči verniki čutijo skrb Cerkve, v kateri sta jim blizu tudi način verskega in narodnostnega osveščanja. Župnijski upravitelj mag. Simon Štihec je predstavil pastoralno delo v dobrovniški župniji. Izpostavil je poudarke, ki so jih zaznamovali v zadnjih letih. Pri tem je gotovo pomembna obnova notranjosti cerkve in obnova orgel. Čeprav na območju dvojezičnosti ne manjka težav, je sombotelski škof pohvalil delo obeh dušnih pastirjev in soboškemu zagotovil, da je v Porabje mogoče nastaviti slovenskega duhovnika. S tem nima težav, nasprotno, to bi bila dobrodošla pomoč. Škofa sta se strinjala, da je za to poslanstvo potrebno pripraviti duhovnika, ki bo enakovredno govoril slovenski in madžarski jezik ter posledično nepristransko deloval v dušno korist slovensko in madžarsko govorečih vernikov. Vprašanje se ne sme izkoriščati v politične namene.

Škof Štumpf je gosta informiral o zadnjih dogajanjih v Cerkvi na Slovenskem, ki še vedno močno odmevajo v javnosti. Škof Veres je izrazil skrb nad težavami Cerkve in obljubil bratsko, duhovni in moralno bližino. Pojavi nestrpnosti do Cerkve na Slovenskem so sombotelskega škofa zelo zaskrbeli. Na sedež soboške škofije je prišel ravno dan potem, ko so neznanci sežgali ciprese na škofijskem dvorišču. Škof Štumpf je natančneje orisal izraze nestrpnosti, ki si nadenejo krinko t. i. kulture in umetniškega navdiha. Nestrpnost prebuja sovraštvo, le-to pa nasilje. Oblasti pregona so pri tem neuspešne in neučinkovite. Škof Veres je spregovoril o tovrstnih pojavih na Madžarskem. Ponudil se je za posrednika pri mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko. Pri Madžarski škofovski konferenci je namreč zadolžen za prijave nestrpnosti proti Katoliški Cerkvi na Madžarskem na mednarodnem nivoju, prav tako pa spremlja delo Opazovalnice proti nestrpnosti in verski diskriminaciji v Evropi pri Svetu evropskih škofovskih konferenc (CCEE).

Škofa sta si v nadaljevanju srečanja skupaj s sodelavci ogledala mozaik p. Marka Ivana Rupnika iz Centra Aletti na Pertoči. Pertoški župnik Jože Vinkovič je predstavil oznanjevalni in katehetski vidik mozaika. Po obisku Doma Janka Škrabana in ogledu župnijske cerkve sv. Ladislava v Beltincih sta škofa poromala na Halasov križev pot na Hotizi. Škof Veres je pohvalil sporočilnost postaj, ki močno nagovarjajo romarje. Na kraju Halasove smrti sta molila za svoji škofiji in ob slovesu sklenila, da bosta nadaljevala s takšnimi srečanji in tudi s skupnimi načrtovanji.


Poročilo so posredovali iz Škofije Murska Sobota.