Odšel od nas je bogojanski krščenec, ki se v tej cerkvi je pred skoraj 99 leti v Božje življenje prerodil, da bi kot pastir Cerkve z vero in modrostjo Kristusove besede v zlate niti predel. Z njimi je hodil od srca do srca. Ne da bi se s tem ponašal,  je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci;  med Prekmurci in porabskimi Slovenci;  med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani.  Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih. 

V njegovem srcu je vsak našel svoj dom, svoje počivališče in tolažbo. 

Odšel je naš dragi prekmurski rojak, gospod škof dr. Jožef Smej. Ni odšel brez pogleda na nas. Zahrepenel je po Očetovi hiši, da od tam sedaj gledal na nas in dobrega Boga prosil za blagoslov in napredek v življenju vsakega, ki mu je že ob spočetju Stvarnik dal ime.  

Ne upamo si niti pomisliti, kakšno bi lahko bilo Prekmurje brez našega škofa Jožefa, ker bil je tako zelo naš, kot so naše cerkve, križi in kapele ob poteh, kot so njive in gorice, kot so travniki in močvirja, kot so bukove, jelševe in borove gošče, kot sta Mura in Raba. 

Brez škofa Jožefa ne bi mogli dosti vedeti o prekmurskih  velikanih, naših narodnih buditeljih: Miklošu Küzmiču, Jožefu Košiču, Francu Ivanocyuju, o obeh Kleklih, o škofovem krstitelju in bogojanskemu župniku Ivanu Baši in o mnogih drugih velikih možeh naše Slovenske okrogline ali kot danes pravimo, o Prekmurju. O teh možeh nam je govoril, pisal in nas učil: Ne besede, marveč dejanja razodevajo koristnega moža.

Kakšni bi bili prekmurski in štajerski duhovniki, če ne bi bilo škofa Jožefa? Bili bi najbrž še zmeraj dobri dušni pastirji, vendar njihove duhovniške duše se ne bi odžejale z milo dobroto očeta, ki ji je gospod škof Jožef pridal še dišavo žlahtne modrosti in naklonjenega razumevanja. 

Kakšne bi bile redovnice brez škofa Jožefa? Najbrž bi še bile zveste Kristusu , vendar manjkal bi jim izvirek za umivanje svojih duš v čistosti, pokorščini in uboštvu prekmurskega škofa. 

Kakšno bi bilo Božje ljudstvo brez škofa Jožefa? Najbrž bi bilo še verno, vendar ne bi okusilo, kako blago lahko Božja Beseda, ki je prihajala iz škofove duše, poboža srce in ga omehča ter razpoloži, da hoče postati svetišče, vredno  Svetega Duha. 

Kakšne bi bile župnije brez škofa Jožefa? Najbrž bi še obstajale, vendar bi jih ne posvetila silna moč njegove oltarne daritve in škofovega blagoslova. 

Dobri Bog je enostavno hotel, da smo imeli škofa Jožefa Smeja. In tudi tako nam je Bog dal vedeti, da nas ima zelo, zelo rad. 

Spoštovani gospod škof Jožef. Tudi v imenu generalnega vikarja soboške škofije, Lojzeta Kozarja, duhovnikov, redovnikov, redovnic, vseh vernikov soboške škofije ter v svojem imenu  se vam zahvaljujem, da ste se s tem, ko ste se Bogu za nas darovali, tudi sami žrtvovali. Duhovnik je kakor kadilo na ognju. Kadilo daje prijeten 'dišec' samo, če je vrženo na žerjavico. Vaše duhovniško in škofovsko življenje je bilo kot kadilo, ki žari na ognju (prim. Sir 50, 9).  In vsi smo okušali ta 'dišec', ki nam je tako blagodejno dišal po nebesih. Pri Bogu nam izprosite, da nam, čeprav nevrednim, nakloni nove duhovnike, da nebi nikdar nehali okušati 'dišec' po nebesih. 

Nebeška Mati Marija, milosti polna, spomni se našega škofa Jožefa, sprejmi ga, povedi ga pred Božje veličastje in ga milostnemu Očetu predstavi kot vrednega Kristusovega služabnika, ki je v moči Svetega Duha zvesto in goreče posvečeval svoje brate in sestre za moč v veri in za zvestobo Cerkvi, ki je kraj našega rešenja za večno življenje. 

Spoštovani gospod škof Jožef, naš dobri oče. Blažena naj bo vaša večnost v nebesih v družbi nebeške Matere Marije, vašega krstnega zavetnika sv. Jožefa, blaženega škofa Antona Martina Slomška, Božjih služabnikov Danijela Halasa ter Alojzija Kozarja ter naših velikih mož in žena ter vseh nebeščanov. Prosite za nas pri Bogu. 

Hvala vam. 

Spoštovani gospod apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, nadškof msgr. dr. Jean-Marie Speich. Med nas ste prišli kot poslanec svetega očeta Frančiška. Tako ste nam prinesli sočutje prvega očeta Cerkve in vaše sočutje ter hkrati močno sporočilo o povezanosti škofa Jožefa s svetim očetom. Svetemu očetu Frančišku in vam se  zahvaljujemo za milostni dar spomina pri oltarju in molitve za škofa Jožefa.

Spoštovani gospod nadškof in naš metropolit Alojzij. Zelo radi ste imeli škofa Jožefa. Posvetil vas je v duhovnika in bil vaš soposvečevalec pri škofovskem posvečenju. Hvala vam za nenehno ljubečo pozornost do našega škofa rojaka in za daritev te svete maše ter obhajanje pogrebnega bogoslužja. Gotovo boste v svojem škofovskem poslanstvu občutili močno duhovno podporo vašega soposvečevalce, škofa Jožefa. 

Zahvaljujem se tudi nekdanjemu mariborskemu nadškofu metropolitu Francu Krambergerju, kateremu je škof Jožef kot pomožni škof služil skoraj 30 let, da je bil dober in blag do svojega pomočnika in ga je rad poslušal, spraševal, skupaj z njim molil, obhajal sveto mašo ter močno ljubil in tudi trpel za mariborsko nadškofijo. Ob koncu tega obdobja sem tudi jaz imel milost in veselje biti člane mariborske škofovske družine in se tako učil od obeh velikih škofov, kar ne piše v nobeni knjigi: Škof je priča, ki ne odstopa.

Hvala tudi nekdanjemu gospodu nadškofu metropolitu Marjanu Turnšku, nekdanjemu nadškofu koadjutorju Antonu Stresu, da sta v škofu Jožefu cenila modrost vere, izkušenj in veličino starosti. 

Hvala vam, spoštovani bogojanski župnik, dr. Stanislav Zver, župnik domače župnije gospoda škofa Jožefa. Med vama in škofom so se stkale vezi, kot so vezi med očetom in sinom. Na vas je gospod škof Jožef prenesel veliko spoznanj o Bogu, o bogojanski župniji in zgodovini našega dragega Prekmurja. Hvala vam, da ste gospoda škofa skupaj z bogojanskimi župljani v molitvi in sinovski vdanosti spremljali na njegovih poteh. Gotovo bo na vas in vse bogojanske župljane v nebesih močno pozoren v svojih priprošnjah k Bogu. 

Če ne bi bilo epidemije koronavirusa, bi sedaj bilo tukaj pri sveti maši in na pogrebu več sto duhovnikov in več tisoč ljudi. Mnogi ste zelo žalostni, ker niste smeli priti. Škof Jožef je bil mnogim krstitelj, katehet, birmovalec… Nekatere od vaših sorodnikov je pospremil k večnemu počitku. Škof Jožef vam je bil tudi dobrotnik, svetovalec, tolažnik, prijatelj in duhovni oče…Hvala vam, da ste sedaj v molitvi in tudi v solzah duhovno prisotni pri tej sveti daritvi s pomočjo Radio Ognjišče. Vam in tudi vsem sodelavcem na radiu, kakor tudi pri tedniku Družina, mesečniku Ognjišče in drugih medijih, ki še boste sočutno poročali o škofu Jožefu in o tem poslovilnem bogoslužju, bo gospod škof gotovo iz nebes izprosil veliko Božjega blagoslova in tolažbe. 

Hvala vam,  nečak Ivan z ženo Margito in z vajino družino. Vaš stric, škof Jožef,  so bili vaše veselje in ljubezen. Vaš dom je še zmeraj bil njihov dom. Iz roda v rod naj živi spoštljiv spomin na strica škofa. Radi se jih spominjajte v molitvah in pri sveti maši. V imenu soboške škofije in v svojem imenu vam ob smrti strica, škofa Jožefa,  izrekam globoko sočutje, hkrati pa hvaležnost vašemu rodu za velik dar v osebi gospoda škofa Jožefa. 

Hvala vam vsem, dobri ljudje.

Dr. Peter Štumpf SDB
soboški škof ordinarij