»Oznanjevanje je poslanstvo Cerkve, in sicer ne le nekaterih, ampak je moje, tvoje, naše poslanstvo.« Tako je opozoril papež Frančišek med sredino splošno avdienco na Trgu sv. Petra. Katehezo je posvetil globokemu odnosu med Svetim Duhom in življenjem Cerkve. V naši veroizpovedi takoj zatem, ko izpovemo vero v Svetega Duha, izrečemo besede: »Verujem v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.« Sveti Duh je tisti, ki vodi korake Cerkve. Brez njegovega delovanja ne bi mogla živeti in ne bi mogla uresničevati zaupanega ji poslanstva, ki je oznanjevanje. Papež Frančišek je poudaril, da mora biti vsakdo oznanjevalec, in sicer s svojim življenjem.

Sveti Duh je »motor« oznanjevanja

»Motor« oznanjevanja v naših življenjih in v Cerkvi je Sveti Duh. Da bi oznanjevali, je torej nujno odpreti se delovanju Božjega Duha, ne da bi se bali, kaj bo od nas zahteval in kam nas bo vodil. »On nas bo napravil zmožne živeti in pričevati našo vero ter bo razsvetlil srca tistih, ki jih srečujemo.« To je bila tudi izkušnja binkošti, je nadaljeval papež Frančišek. Zaradi Svetega Duha, ki je prišel nadnje, so apostoli lahko odšli ven iz prostora, v katerega so se zaprli iz strahu. Šli so ven iz samih sebe in Sveti Duh jih je »preoblikoval v oznanjevalce ter pričevalce velikih Božjih del«.

Prvi učinek delovanja Svetega Duha: občestvo

Prvi učinek delovanja Svetega Duha, ki vodi in navdihuje oznanjevanje evangelija, je »edinost« oziroma »občestvo«. Glede na svetopisemsko pripoved se je začetek razpršenosti narodov in zmešnjave jezikov zgodil v Babilonu. Bili sta sad napuha in ponosa človeka, ki je želel z lastnimi močmi, brez Boga, zgraditi »mesto in stolp, katerega vrh naj sega do neba« (1 Mz 11,4). Na binkoštni dan so bile te delitve presežene. Po papeževih besedah ni več ošabnosti v odnosu do Boga, ni več zaprtosti enih pred drugimi. Zdaj je odprtost za Boga, zdaj se gre ven in oznanja njegovo Besedo.

To je »nov jezik«: jezik ljubezni, ki jo Sveti Duh izliva v srca. Ta jezik lahko razumejo vsi. Če je sprejet, se lahko izrazi v vsakem bivanju in vsaki kulturi. »Jezik Duha, jezik evangelija, je jezik občestva, ki vabi k preseganju zaprtosti in ravnodušnosti, delitev in nasprotovanj.« Vsi se moramo vprašati, je spodbudil papež, če se pustimo voditi Svetemu Duhu na način, da moje pričevanje vere govori o edinosti in občestvu. Vprašati se moramo tudi, če prinašamo besedo sprave in ljubezni, ki je evangelij, v okolja, kjer živimo. Papež Frančišek je dejal, da se včasih zdi, kot da se tudi danes ponavlja, kar se je zgodilo v Babilonu: delitve, nezmožnost, da bi se razumeli, rivalstvo, zavist, sebičnost. Jaz v svojem življenju okoli sebe širim edinost ali ločujem s kritiko in zavistjo? »Prinašati evangelij pomeni oznanjevati in mi sami prvi živeti spravo, odpuščanje, mir, edinost, ljubezen, ki nam jo podarja Sveti Duh.«

Drugi učinek delovanja Svetega Duha: pogum

Papež Frančišek je zatem omenil še drugi učinek delovanja Svetega Duha. To je »pogum za oznanjevanje novosti Jezusovega evangelija vsem z odkritostjo, povzdignjenim glasom, ob vsakem času in na vsakem kraju«. Tudi danes se dogaja, je zatrdil papež, da se zaradi delovanja Svetega Duha sproščajo vedno nove sile za poslanstvo, nove poti za oznanjevanje sporočila o odrešenju, nov pogum za oznanjevanje. Pred tem delovanjem se zato ne smemo zapreti. S ponižnostjo in pogumom živimo evangelij, je povabil papež Frančišek: »Pričujmo o novosti, upanju in veselju, ki jih v življenje prinaša Gospod.« Oznanjevanje Jezusa nas dviguje, daje nam veselje. Medtem ko nam sebičnost prinaša grenkobo in žalost.

Nova evangelizacija – molitev

Nazadnje je sveti oče spomnil še na novo evangelizacijo. Cerkev, ki oznanja, mora vedno izhajati iz molitve, je poudaril. Prositi mora za »ogenj Svetega Duha«. Le zvest in močan odnos z Bogom omogoča iti ven iz lastnih zaprtosti in odkrito oznanjati evangelij. »Brez molitve naše ravnanje postane prazno in naše oznanjevanje nima duše, ne poživlja ga Sveti Duh.« Zato vsak dan obnavljajmo zaupanje v delovanje Svetega Duha, zaupanje, da on deluje v nas in nam daje apostolsko gorečnost, mir in veselje. Tako je današnjo katehezo sklenil papež Frančišek in povabil, da bi bili »moški in ženske molitve, ki pogumno pričujejo za evangelij in v našem svetu postajajo orodja edinosti in Božjega občestva«.

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.