Obletnica izvolitve papeža Frančiška

13.3.2021 Katoliška cerkev Papež Frančišek
Foto: Vatican News Foto: Vatican News

13. marca praznujemo obletnico izvolitve papeža Frančiška.

Katoliška cerkev v Sloveniji se z veseljem in hvaležnostjo spominja izvolitve kard. Jorgeja Maria Bergoglia na sedež apostola Petra. Slovenski škofje, duhovniki, redovnice in redovniki ter verniki ob tej priložnosti svetemu očetu želijo obilo Božjega blagoslova pri odgovornem poslanstvu.

Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove, se je rodil 17. decembra 1936 v Argentini. Leta 1998 je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, kardinal pa leta 2001. Dne 13. marca 2013 je bil izvoljen za 266. papeža Katoliške cerkve in si je izbral ime Frančišek. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit. Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo.


Življenjepis papeža Frančiška

Osem let pontifikata papeža Frančiška


Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. V letih 2005–2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in nasprotoval evtanaziji. 

Kardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal različne službe. Bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.

Papež Frančišek je 8. decembra 2015 razglasil izredno jubilejno leto usmiljenja, ki ga je slovesno sklenil na nedeljo Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, 20. novembra 2016, z zapiranjem svetoletnih vrat bazilike sv. Petra.

Kmalu po izvolitvi je papež Frančišek napovedal reformo rimske kurije, imenoval zbor svetovalcev kardinalov, ki mu pri tem opravilu pomagajo, ter z dvema dokumentoma motu proprio omogočil poenostavljen postopek za ugotavljanje ničnosti zakonske zveze.

12. februarja 2016 se je kot prvi rimski škof po razkolu iz leta 1054 srečal s patriarhom Kirilom I. na letališču v Havani na Kubi.

31. oktobra in 1. novembra 2016 je sveti oče Frančišek opravil apostolsko potovanje na Švedsko. Povod obiska je bila skupna luteransko-katoliška spominska slovesnost ob 500. obletnici reformacije.

V soboto, 13. maja 2017, ob praznovanju stoletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi je papež Frančišek na trgu pred fatimsko baziliko daroval slovesno sveto mašo, med katero je za svetnika razglasil Frančiška in Jacinto Marto, preprosta otroka, ki se jima je 13. maja 1917 prikazala Božja Mati.

28. oktobra 2017 je sveti oče v Rimu nagovoril več kot 350 udeležencev srečanja Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) pod geslom (Re)thinking Europe.

1. marca 2018 se je papež Frančišek v okviru obiska ad limina apostolorum srečal s slovenskimi škofi. Škofje so se pridružili papežu Frančišku pri jutranji sveti maši v kapeli doma sv. Marte, nato pa jih je sprejel v zasebno avdienco. Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore se je v imenu škofov zahvalil za podporo, ki jo papež Frančišek izkazuje slovenskim katoličanom in Cerkvi v Sloveniji. Obenem je papeža seznanil z najpomembnejšimi izzivi, s katerimi se škofje soočajo pri svojem delu: s sekularizacijo, nerešenimi vprašanji med Cerkvijo in državo, pomanjkanjem duhovnih poklicev, izzivom dela z mladimi v luči prihodnje sinode škofov ter podporo družinam in krščanskim zakoncem. Škofje so papežu predstavili delo Cerkve na karitativnem področju ter na področju vzgoje in izobraževanja. Posebej so izpostavili prizadevanja Cerkve za pravico staršev, da svoje otroke vzgajajo v skladu s svojo vero in prepričanjem.

Papež Frančišek je 30. maja 2018 sprejel predsednika RS Boruta Pahorja, ki se je udeležil dobrodelnega dogodka v podporo delovanju misijonarja Pedra Opeke. Sveti oče je izrazil hvaležnost Monaku, ki je Opeki na Madagaskarju pomagal zgraditi trideset šol, in Sloveniji, ki je – glede na število prebivalcev – najpomembnejša podpornica misijonarjevega humanitarnega dela.

Od 21. do 26. avgusta 2018 je v Dublinu na Irskem potekalo deveto svetovno srečanje družin pod geslom Evangelij družine: veselje za svet. Slovesno sklepno sveto mašo je 26. avgusta v parku Phoenix v Dublinu daroval papež Frančišek.

Od 3. do 28. oktobra 2018 je v Vatikanu potekalo petnajsto redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Izbrana tema je izraz pastoralne skrbi Cerkve do mladih in nadaljuje smernice zadnjega predsinodalnega zasedanja in posinodalne apostolske spodbude Amoris laetitia

Papež Frančišek je od 23. do 28. januarja obiskal Panamo, kjer se je udeležil 34. svetovnega dneva mladih.

Od 6. do 27. oktobra 2019 je vodil posebno zasedanje škofovske sinode o Pamamazoniji na temo Amazonija, nove poti za Cerkev in za celostno ekologijo.

27. marca 2020 je papež Frančišek zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija COVID-19 povabil katoličane po celem svetu, da se mu pridružijo ob adoraciji pred Najsvetejšim zakramentom. Papež je vodil bogoslužje ob poslušanju Božje Besede in adoracije Najsvetejšega ter nato je podelil blagoslov Urbi et Orbi, mestu in svetu, z možnostjo prejema popolnega odpustka. Papež Frančišek je po prebranem evangeliju o viharju na morju iz Markovega evangelija med molitvijo na praznem Trgu sv. Petra razmišljal o viharju sedanjega časa in tem, kako nas Gospod sredi našega viharja vabi, naj prebudimo in poživimo solidarnost in upanje.[1]

Papež Frančišek je 3. oktobra 2020 podpisal okrožicno Fratelli tutti o bratstvu in družbenem prijateljstvu, ki sta poti za graditev boljšega sveta, bolj pravičnega in mirnega, s prizadevanjem vseh: ljudi in institucij. Odločno je ponovno poudarjen ne vojni in globalizaciji brezbrižnosti.[2]

Z apostolskim pismom Patris corde, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se sveti oče Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, zato bo do 8. decembra 2021 potekalo posebno Leto svetega Jožefa.[3]

Papež Frančišek je v svojem pontifikatu na sedmih konzistorijih imenoval 101 novega kardinala: 79 volivcev v konklavu in 22 brez volilne pravice. Kardinali, ki jih je imenoval papež Frančišek prihajajo iz 59 držav. Kardinalski zbor šteje 229 kardinalov, od katerih je 128 volivcev v primeru konklava in 101 nevolivec. V kardinalskem zboru je 26 kardinalov, ki prihajajo iz redovnih skupnosti. Celoten kardinalski zbor obsega 90 različnih držav.[4]

Papež Frančišek je od izvolitve opravil 38 apostolskih potovanj: 19 po Italiji in 20 v druge države, napisal tri okrožnice (Lumen fidei, 2013, Laudato si', 2015 ter Fratelli tutti, 2020), izdal pet apostolskih spodbud (Evangelii Gaudium, 2013, Amoris laetitia, 2016, Gaudete et exsultate, 2018, "Christus vivit", 2019 ter “Querida Amazonia”, 2020) in 38 dokumentov motu proprio. Sklical je izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o posredovanju vere v družini, v oktobru leta 2018 sinodo o poklicanosti mladih pod geslom Mladi, vera in razločevanje poklicanosti ter leta 2018 sinodo o Amazoniji, ki je potekala leta 2019.[5]