Nagovor škofa Petra Štumpfa pri sveti maši na veliki šmaren

Spoštovani novi župnik pri Gradu, gospod Aljaž Baša, duhovniki, dragi bratje in sestre.

Praznik Marijinega Vnebovzetja ima letos poseben značaj in pomen. Po mnogih hudih ujmah in povodnjih, ki so močno ogrozile domala vse naše pokrajine, mnoga mesta in vasi, se v teh dneh v tri dnevnicah, procesijah, raznih drugih pobožnostih, še posebej pa sedaj pri tej sveti maši zatekamo k Mariji po njeno pomoč, varstvo in tolažbo.

Nekateri so v nedavni naravni katastrofi izgubili življenje, drugi domove in sredstva za preživetje in varno ter zagotovljeno prihodnost. Čeprav se je tudi tokrat zgostila moč dobrotnosti v eno veliko solidarnost, pa vendar žalost, prestrašenost in tudi izčrpanost ne pojenjajo. Zato današnji praznik obhajamo   v plahem pogledu k Mariji, ki jo sprašuje: kaj vse to pomeni in kaj bo z nami?

Knjiga Razodetja, ki jo je spisal evangelist Janez, je knjiga njegovega videnja ali kot temu pravimo, mističnega zrenja tja, kamor človeško oko sicer ne more gledati. Janez je videl nebesa z jasnimi sporočili za človeštvo.

Ta sporočila niso vezana na zgodovinske dogodke, še manj na neštete teorije o koncu sveta, ampak nam razodevajo velike skrivnosti o tem, kdo je Bog in kaj so nebesa in kdo je zmaj ali hudobni duh in kaj je pekel. Gre za resničnosti, ki jih zmoremo spoznavati in sprejeti samo v veri, vendar pa odločilno zaznamujejo vse ljudi, tudi tiste ki ne verujejo.

Nihče se ne more ogniti Bogu in njegovi ljubeči pozornosti in skrbnosti in tudi nihče se ne more ogniti zmaju ali hudobnemu duhu in njegovem zapeljevanju in grožnjam njegovega uničenja. Med Bogom in zmajem je potrebna naša odločitev, komu bomo nagibali in zaupali svoje srce. Gre za odločitev za popolno dobro ali pa za zavrženo zlo. To je boj, hud boj srca. In ta boj ima svojo zunanjo izraznost tudi v naravi.

Knjiga Razodetja nam govori o čudoviti ženi, ki je obdana s soncem, pod njenimi nogami mesec in na njeni glavi venec iz dvanajstih zvezd. Bila je noseča in je vpila v porodnih bolečinah. Porodila je dete, ki je bilo vzeto k Bogu, ona pa je zbežala v puščavo, kjer ji je Bog pripravil varen prostor.

Vendar pa je zmaj iz žrela izbruhnil ogromne količine vode, da bi ženo uničile. Toda Zemlja je odprla svoja usta in vodo popila. Zemlja se je torej postavila za zaveznico te veličastne žene (prim. Raz 12,1-6; 15-17).

Čudovita žena iz Knjige razodetja je Marija iz Nazareta, ki je žena Jožefa iz Betlehema in mati Božjega Sina Jezusa Kristusa. Marija je rojena kot vsak človek, torej podvržena smrti, vendar zaradi božjega materinstva obvarovana slehernega greha in zato takoj po smrti vzeta v nebesa z dušo in telesom. Ona je kraljica vsega, kar je Bog ustvaril, vseh vidnih in nevidnih stvari. Ona je kraljica nebes in angelov, je kraljica človeštva in vseh naših rajnih.

Marijina nosečnost in porodne bolečine pomenijo solidarnost z vsako materjo. Življenje se vedno poraja v bolečini in tudi ugaša v bolečini. Življenje je krhko, zato ga je treba varovati in negovati. To velja za vse dojenčke, za vse živali, za vsa drevesa, poljščine, rože in trave. Prvi začetnik in zaveznik življenja je Bog; Zemlja, ki je naš dom, pa je prebivališče življenja. Bog nam je Zemljo samo posodil, ni pa Zemlja naša last. Stvari, ki so posojene, je vedno potrebno enkrat vrniti in to z obrestmi. Tudi Zemljo bomo morali vrniti Bogu in dati obračun o našem upravljanju z njo.

Vendar pa si Zemlja od človeške pohlepnosti že zdaj predčasno sama jemlje velikanske obresti. In kot jasno občutimo, teh obresti ne zmoremo več odplačevati. Grobo izkoriščanje in zlorabljanje Zemlja vrača človeštvu z naravnimi katastrofami. Življenje na Zemlji je ogroženo, kot še nikoli do sedaj.

Kako zelo bi si v preteklih dneh želeli, da bi Zemlja popila vodo, ki jo je narava vrgla na naše pokrajine, mesta in vasi, tako kot je popila vodo, ki jo je zmaj iz žrela vrgel za Marijo; pa tokrat Zemlja ni mogla popiti vode, ker preprosto tega ni zmogla. Zemlja se nam je izkričala, da je izmozgana in utrujena, da ne zmore več.

V knjigi Razodetja pomeni voda grožnjo tudi za Marijo. Vendar je Zemlja Marijin zavetnik in rešitelj. Ona reši Marijo pred uničenjem vode. S tem Zemlja prerokuje, da je Marija mati tistega, ki je začetnik življenja, Jezusa Kristusa. Vendar pa je tudi voda potrebna ozdravljenja, saj brez nje ni življenja.

Zanimivo je, da Marija večkrat v svojih prikazanjih priporoča vodo za zdravljenje telesnih in duhovnih tegob in bolezni. Tako je tudi pastirici Bernardki v Lurdu naročila, naj ob votlini njenega prikazanja prične z rokami kopati studenček, ki se je iz blatnega izvira spremenil v bistro in čisto studenčnico, ki jo še danes milijoni iz vsega sveta zajemajo kot zdravilo ali pa se v njej okopajo. Mnogi pričujejo čudovite reči o svojem ozdravljenju z vodo.

Vnebovzetje daje Mariji velikansko moč, ki je rešilna tudi za celotno Zemljo in za vse, ki se k njej zatekamo. Ko je Bog poveličal Marijo v nebesih z dušo in telesom, ji je dal vso oblast nad vesoljnim stvarstvom. Ta Marijina oblast je zato za vse nas zdravilna in  rešilna.

Težki časi so vedno časi tudi za Marijo in njeno pomoč in posredovanje. Ona ima oblast in moč za pomaganje. Tudi ta sveta maša in molitev ji pomenita mnogo. Pomenita ji, da jo imamo radi, da ji zaupamo, da se k njej zatekamo in da hočemo ostati njeni otroci.

Letošnji praznik Marijinega Vnebovzetja naj bo zato praznik nove in trdnejše zaveze in povezanosti z Jezusom in Marijo. V tem je naša rešitev, v tem je naše spreobrnjenje do narave in ozdravitev in okrepitev tudi naše Zemlje, v tem je pomiritev nemirnih in rušilnih voda in v tem je varnost naših domov.

Mati Marija Vnebovzeta, pomagaj in varuj našo deželo in naše domove.