Radio Ognjišče danes, 28. novembra 2012, praznuje 18. rojstni dan. Uvod v to praznovanje je bil že 18. Gala koncert z naslovom Presenečenje, ki so ga tradicionalno pripravili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z njim so se spomnili tudi 80-letnice direktorja Ognjišča msgr. Franca Boleta. Praznovanje je danes doseglo vrh s sveto mašo ob 12.00 v cerkvi Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Daroval jo je celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Po maši je ob 13.15 v dvorani Zavoda potekala okrogla miza o odgovornem državljanstvu. Na njej so med drugim sodelovali dr. Jože Ramovš, Bogdan Žorž, Barbara Brezigar in dr. Miro Cerar.

Na vsako obletnico se sodelavci Radia Ognjišče Bogu zahvalijo s slovesno mašo, ki jo je letos daroval celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, ki se je v mašnem nagovoru ustavil ob izzivih nove evangelizacije, ki so globalni, Cerkev pa si jih po njegovih besedah ne more zamisliti brez sodelovanja medijev. Zaželel je, da bi vsi skupaj krenili na pot nove evangelizacije, tako kot so to storili apostoli po prejemu darov sv. Duha: » V zvestobi, v predanosti, navdušenju Jezusa Kristusa in Svetega Duha!«

Škof Lipovšek je spregovoril o današnjem prazniku Radia Ognjišče in poudaril, da je vsa Cerkev prisotna pri tej zahvalni maši. Ob tem je v imenu Cerkve na Slovenskem in Slovenske škofovske konference izrekel zahvalo in čestitko radijcem in vsem, ki so nosilci tega pastoralnega dogajanja. Izročil jih je sv. Patru Piju in blaženi Materi Tereziji, katerima je posvečena radijska kapela, ter bl. škofu Antonu Martinu Slomšku, ki so ga letos razglasili za zavetnika nove evangelizacije. Navzoče je povabil, da bi bili kot Jezusovi učenci luč, sol in kvas zemlje. Jezus nam po besedah škofa Lipovška zagotavlja, da nismo sami. Tudi mi smo nosilci evangelija. Ko je spregovoril o začetkih radia pred 18. leti, je poudaril, da je Radio Ognjišče takrat zapolnil vrzel, ki so jo vsi čutili. Začel je oznanjati evangelij in vrednote Božjega kraljestva ljudem našega časa. Kot je rekel sv. Avguštin: Zase si nas ustvaril in nemirno je naše srce, če ne prebiva v tebi. Po škofovih besedah je Radio Ognjišče kot gorčično zrno, ki je bilo na začetku majhno, a je vzklilo v veliko drevo. Njegovo poslanstvo je namreč pomoč Cerkvi pri njenem odrešenjskem poslanstvu.

Naravni talent in strokovna usposobljenost nista bistvo Radia Ognjišče, je poudaril škof Lipovšek, ampak pričevanjska naravnanost in globoka povezanost s poslušalci, z našo bazo. Zahvalil se je za razne rubrike v programu in posebej izpostavil romanja, počitnice, srečanja in skupne izlete.

Tudi na letošnji sinodi, ki se jo je v imenu Cerkve na Slovenskem udeležil prav škof Stanislav Lipovšek, je bil poudarek na vprašanju, kako našim sodobnikom oznanjati evangelij. Velik pomen so škofje pri tem poslanstvu Cerkve dali prav medijem. Živimo v sekularizirani družbi, ki se obnaša, kot da Boga ni. Takšno miselnost po besedah škofa Lipovška oblikujejo prav mediji, zato se Cerkev zaveda pomena katoliških medijev. Že papež Janez Pavel II. je zapisal, da so katoliški mediji prvi Areopag sodobnega sveta, ki ne le informirajo, ampak oblikujejo način življenja v sodobnem svetu.

Škof Lipovšek je ob koncu spomnil, da bomo začeli letošnjo devetdnevnico k Brezmadežni, ki bo priložnost, da se združimo z Marijo v pričakovanju Svetega Duha: »Da bi nas razvnel, da bomo tudi v današnjem času znali odgovoriti na božji klic in omogočati, da se bo mnogo ljudi na novo srečalo z Jezusom Kristusom. Da bi tisti, ki so že dobri, postali še boljši, da bi tisti, ki so daleč, prišli malo bližje in bi tisti, ki sploh še niso vstopili, da bi vstopili. Po moji in tvoji molitvi, po mojem in tvojem zgledu, po zaslugi naših medijev, tudi našega Radia Ognjišče, za katerega poslanstvo se danes zahvaljujemo in prosimo Gospoda, da ga še naprej blagoslavlja. Za duhovno pomlad v našem narodu, naši domovini in vesoljni Cerkvi, ki si jo vsi želimo in jo vsi zelo potrebujemo.«

Po maši pa je bila v dvorani Zavoda okrogla miza o odgovornem državljanstvu. Na njej so sodelovali Jože Ramovš, Bogdan Žorž, Barbara Brezigar in Miro Cerar. Poudarili so, kako pomembno je sodelovanje vsakega posameznika v družbi, tudi v povezavi z letom vere, ki ga je Cerkev začela letos jeseni.

Gala koncert je vsako leto uvod v praznovanje

Radio Ognjišče vsako leto svoj rojstni dan praznuje z dvema Gala koncertoma v Cankarjevem domu v Ljubljani. 18. novembra 2012 se je to zgodilo že 18. leto zapored. Letos obiskovalcem – poslušalcem niso želeli izdati ničesar. Ne imena nastopajočih, ne voditeljev, ne zvrsti glasbe. Koncertu so dali naslov Presenečenje! in Gallusovo dvorano Cankarjevega doma napolnili kar dvakrat. »Še sami smo bili presenečeni, da med ljudmi uživamo tako močno zaupanje, da pridejo na koncert brez vedenja, kaj jih tam čaka,« je poudaril glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak. V glasbenem delu so sodelovali radijski sodelavci (Marjan Bunič, Ivan Hudnik, Jure Sešek, Urša Sešek, Mirjam Judež, Andrej Jerman, Miha Močnik, Petra Gorše in Tadej Sadar), odsevale pa so zimzelene melodije, saj prav letos mineva 50 let od začetka Slovenske popevke. Posebne pozornosti je bil na koncertu deležen tudi direktor Ognjišča msgr. Franc Bole, ki je letos dopolnil 80 let življenja.

Besedilo je originalu dostopno na spletni strani Radia Ognjišče.

Radio Ognjišče je upravičil svoj obstoj

Po 18. letih delovanja urednik msgr. Franci Trstenjak meni, da je Radio Ognjišče upravičil svoj obstoj. Upravičil je namero msgr. Franca Boleta, da Slovenija potrebuje katoliško radijsko postajo. »V vseh drugih elektronskih medijih je namreč vsebina, ki bi bila povezana s Cerkvijo in duhovnim nasploh, še vedno zapostavljena.« Njegova prednost je po besedah urednika ta, da se lahko takoj odzove in dogodke takoj sporoči javnosti. Radio Ognjišče s tem opravlja veliko poslanstvo, da evangelizira, formira, informira in da razveseljuje poslušalce.

Pričakovanja javnosti so velika, urednik se zaveda, da se vseh ne da izpolniti. »To ni vedno uresničljivo, bodisi zaradi omejitev na področju števila zaposlenih bodisi zaradi dejstva, da gre za želje posameznikov, ki so same po sebi neuresničljive.« Urednik si kljub temu prizadeva, da se vse želje, ki se pojavljajo, »skladiščijo«, in ko se pripravljajo programske spremembe, se te želje nekako udejanjijo.

Radio Ognjišče v leto 2013 vstopa tudi z nekaterimi spremembami programa. Trstenjak pravi, da so nekatere spremembe uvedli predvsem zaradi racionalizacije delovnega procesa. Programsko zasnovo so oblikovali tako, da bodo kaj prihranili, hkrati pa ne ogrozili lastnega obstoja. To bo izziv tudi za zaposlene. Upajo, da bodo poslušalci spremembe sprejeli dobrohotno. »Želimo si, da ohranimo Radio Ognjišče, da se »pretolčemo« skozi to hudo situacijo.«

O finančni situaciji Radia Ognjišče urednik Trstenjak pravi, da ni rožnata. »Od vsega začetka je bilo jasno, da radio zgolj z oglasi ne bo mogel preživeti, saj je slovenski prostor specifičen, ideološko precej nastrojen proti Katoliški Cerkvi, tako smo prišli na idejo, da bo potrebna solidarnostna pomoč poslušalcev.« Ideja je obrodila sadove, poslušalci so v minulih letih prispevali približno 40 odstotkov sredstev, ostalo so zbrali z oglasi, zdaj pa se po navedbah urednika razmerje nagiba v prid poslušalcev. Pri tem Trstenjak opaža, da podjetja, če se soočajo s krizo, oglaševalski kolač najprej zmanjšajo tako, da črtajo Radio Ognjišče. In čeprav se zgodi, da tudi marsikateri PRO-jevci ne zmorejo prispevati niti najmanjšega letnega zneska, se po drugi strani, hvala Bogu, soočajo z nekoliko večjo darežljivostjo nekaterih drugih PRO-jevcev, tako da vendarle poslujejo »na pozitivni ničli«. Zahvala gre ob tem tudi iznajdljivosti radijskih tehnikov, ki marsikatero storitev opravijo sami in ne potrebujejo zunanjih izvajalcev.

Glavni in odgovorni urednik poleg tega zavrača namige, da jih financira država. Poudarja, da gre za uspešnost prijavljanja projektov na medijskih razpisih. »To je razpis za medije, ki ga vsako leto razpiše Ministrstvo za kulturo, nanj se lahko prijavijo vsi mediji, o sredstvih pa odloča komisija.« Zavrnil je tudi namigovanja, da so privilegirani zaradi dejstva, da je na oblasti desna vlada, saj so v prejšnji, Pahorjevi vladi, dobili na razpisu več sredstev. Trstenjak poudarja, da so enakopraven subjekt, kot vse druge radijske postaje, kot podjetje plačujejo vse davke in obveznosti. Če sploh ne bi smeli kandidirati za sredstva, bi šlo za diskriminacijo. »Potem bi šli tudi na sodišče za človekove pravice.«

Besedilo je originalu dostopno na spletni strani Radia Ognjišče.