Dragi bratje in sestre, ob 30-letnici Radia Ognjišče vse lepo pozdravljam pri Mariji Pomagaj, ki je na poseben način zavetnica in priprošnjica tega radia.

Pri tem pozdravu nikakor ne smem in nočem pozabiti predvsem dveh skupin ljudi: najprej tistih, ki Radiu Ognjišče dajete smisel obstoja, torej vas, ki vas voditelji radijskega programa navadno pozdravijo z besedami: »Spoštovane poslušalke, dragi poslušalci.« Tudi pri tej zahvalni sveti maši nas mnogi spremljate preko radijskega prenosa in skupaj z nami oblikujete eno samo občestvo, ki se po tej evharistični daritvi želi zahvaliti Bogu in Mariji za trideset let delovanja tega radia. Potem pa prav tako nočem pozabiti še tistih, ki s svojimi darovi potrjujete in omogočate delo Radia Ognjišče. Skozi desetletja ste preko darov za delovanje radia oblikovali posebno skupnost z zelo prijaznim imenom: Prijatelji Radia Ognjišče. Tudi brez vas naš radio ne bi dočakal tridesetletnice svojega delovanja in mi se ne bi mogli veseliti skupaj z njim in seveda z vami.

Ob letošnji obletnici nikakor ne moremo mimo »očeta« Radia Ognjišče – mimo msgr. Franca Boleta, ki so mu avgusta letos postavili spomenik v Knežaku. Mislim, da mu lahko upravičeno lahko rečemo oče, saj je najprej za idejo, potem pa za uresničitev te ideje delal z vsemi talenti in z vso močjo svoje neomajne volje, ki jo izžareva tudi napis na spomeniku: ustanovitelj Ognjišča, oznanjal je besedo, vztrajal v ugodnih in neugodnih časih. Naj počiva v miru.

Ob obhajanju tridesetletnice zato čestitam vsem, ki ste svoje življenje in darove, seveda pa tudi svoj čas vtkali v začetke in v rast tega radia. Čestitam vam, da ste skozi oddaje, dogodke, romanja in radijske počitnice oblikovali njegovo podobo, ki postaja in ostaja zelo prepoznavna v našem medijskem in cerkvenem prostoru.

V koreninah razmišljanja o programski usmeritvi Radia Ognjišče sta dve področji. Prvo področje je evangelij. Kako čudovita je ta beseda v svojem sporočilu. Škoda, da smo se nanjo tako navadili, da ne vzburka več duše in ne vznemiri srca, kot bi se moralo dogajati.

»Beseda "evangelij" – to vsi vemo – pomeni veselo novico. Zato ga ni mogoče oznanjati z dolgimi in mračnimi obrazi, ampak z veseljem, ki ga v sebi nosijo tisti, ki so našli skriti zaklad in dragoceni biser,« je papež Frančišek povedal novinarjem. In je nadaljeval: »Biti novinar je poklic, ki je nekoliko podoben poklicu zdravnika, ki se odloči, da bo ljubil človeštvo tako, da bo zdravil njegove bolezni. Tako v nekem smislu dela tudi novinar, ki se odloči, da se bo dotaknil ran družbe in sveta.«

Zahvaljujem se vam, ker poslušalec tega radia vedno lahko začuti, da ga preko mikrofona nagovarja človek, ki ima pozitiven odnos do življenja, s tem pa tudi pozitiven odnos do človeka in do družbe. Ta pozitivnost je nalezljiva. Ne ostane znotraj studia, ne ostane znotraj radijskih prostorov. Nevidno prestopi meje in preleti razdalje, brez odpiranja vrat stopa v domove in stanovanja, predvsem pa brez prisile nagovarja duše in vanje prinaša veselje.

Prav zaradi tega sem se pri izbiri Božje besede odločil, naj nam bo oznanjena kar današnja Božja beseda. Ko sem jo prebiral, sem jo doživljal skoraj kot dnevna poročila ali novice naših medijev – vsaj večine izmed njih. Katastrofa za katastrofo. Hujša, ko je nesreča, in večje, ko so posledice, večji so naslovi in udarnejše so njihove besede. Pa ne gre samo za to, kar se je zgodilo. Podobno se dogaja z napovedmi, kaj prihaja nad nas, kaj nas bo doletelo, kako bomo preizkušeni. Niti nosečnicam in dojencem ne bo prizaneseno, kakor je opozoril Jezus.

Kakor sem rekel, da je veselje nalezljivo, tako je nalezljiva tudi črnogledost. Najprej je samo senzacija, ki pritegne našo pozornost in požgečka našo radovednost. Ko pa se to nadaljuje iz dneva v dan, ko zjutraj, opoldne in zvečer vlečejo skozi dušo temni vetrovi razčlovečenja posameznika in uničenja narodov, se ta tema počasi zavleče v vse pore življenja in življenje postane mračno in vedno bolj temni, dokler se ne zaprejo še zadnje špranje upanja.

Zato, dragi radijci, je tako dragoceno, da veliko poveste še z druge strani. Temeljno sredstvo novinarja in medijskega delavca je resnica. Samo dokler je v službi resnice, ostaja svoboden. Ni naprodaj nikomur in ne sklanja glave pred nikomer, razen pred obličjem Vsemogočnega. Resnica, drage sestre in bratje, resnica vas bo obvarovala pred ideologijami, na glede v kakšne barve se odevajo in s kakšnimi gesli se ponujajo. Resnica vas bo osvobodila, je rekel Jezus svojim učencem. In njegov glas posluša samo tisti, ki je iz resnice. To pa zmore samo tisti novinar in tisti medij, ki ima čisto srce, poštene namene in dovolj osebnega poguma, da ga ne premamijo ne grožnje in ne obljube.

Evangelij pa pomeni tudi oznanjevanje. Jezus je svojim učencem naročil, naj gredo po vsem svetu in oznanijo evangelij vsemu stvarstvu (prim. Mr 16,15). Vi v svojem radijskem poslanstvu to Jezusovo naročilo izpolnjujete neverjetno dobesedno. Sodobne tehnične možnosti vam omogočajo, da se vaše sporočilo dobesedno sliši po vsej zemlji, kakor pravi 19. psalm: »Po vsej zemlji gre njihov val, do konca sveta njihove besede« (v. 5).

A vsi tehnološki čudeži ne morejo nadomestiti dobre ekipe. Veliko vas je skupaj že vse od nastajanja Radia Ognjišče. Sodelujete med seboj in med vami ni čutiti tiste nezdrave tekmovalnosti, v kateri ljudje plezajo drug po drugem, da bi se povzpeli čim višje. Kot bi med vami imela življenjski prostor Jezusova molitev pri zadnji večerji: » … da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21). Ta vaša medsebojna povezanost, sposobnost sodelovanja, skupnega garanja in potem skupnega praznovanja ob uspehih je večje in močnejše sporočilo temu svetu, kot vse drugo. Hvala vam za to pričevanje edinosti in nikoli se ne naveličajte narediti vse, da boste edini.

In še nekaj besed o drugem področju: o slovenstvu. »Če smo slovenska radijska postaja, moramo poudarjati slovenstvo in vse, kar je s slovenstvom povezano,« je v prazničnem pogovoru v Družini povedal vaš direktor Franci Trstenjak. In dodal: »Delo v medijih zahteva skrb za najvišjo stopnjo pravilne slovenščine, kajti s tem vzgajamo ljudi … mediji smo učitelji. Če se nam to prizna ali ne, če to hočemo ali ne, smo učitelji. Mi ljudi poučujemo, izobražujemo.«

Čestitam vam za to spoznanje in za to zavest. Kakor je Jezus kot odrešenik postal človek, da bi nam lahko prinesel veselo oznanilo, da je Bog Oče vseh ljudi, tako se je tudi Jezusovo oznanilo, evangelij, utelesil v vseh jezikih in po njih oblikoval kulture, v katere je prinesel Jezusovo veselo vest. Zato prizadevanje za oznanjevanje istočasno pomeni tudi prizadevanje za lepo besedo, za plemenitost v izrazu in za veselje, o katerem govori Cankarjev Kurent. Ne odpovejte se temu pedagoško evangeljskemu ali evangeljsko pedagoškemu poslanstvu.

Danes se skupaj zahvaljujemo Gospodu po Mariji za pretekla leta in za vse, kar so ta leta po vaši pridnosti in po vaših darovih rodila. Obenem pa ga prosimo tudi za prihodnja leta in desetletja: naj bo z vami z navdihi svojega Svetega Duha in naj vas spremlja s svojim blagoslovom, da boste oznanjali evangelij vsemu stvarstvu.

Marija Pomagaj vas spremlja od samih začetkov; naj vas obdaja s plaščem svoje dobrote in varstva, da vas surovi vetrovi časa ne bodo ožgali, ampak vas okrepili za novo zvestobo in ustvarjalnost. Bog z vami. Amen.