Škof Jamnik ob dnevu državnosti: 'Za našo prihodnost je odločilnega pomena, da ohranjamo kulturo življenja'

25.6.2024 Arboretum Volčji Potok Radio Ognjišče
Foto: Rok Mihevc / Radio Ognjišče Foto: Rok Mihevc / Radio Ognjišče

Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik je na dan državnosti obhajal slovesno bogoslužje v Arboretumu Volčji Potok v okviru jubilejnega 50. srečanja Prijateljev Radia Ognjišče.

Škof Jamnik je sveto mašo za domovino obhajal ob somaševanju drugih duhovnikov, srečanja pa se je po navedbah Radia Ognjišče udeležilo več kot 5.000 tisoč ljudi iz vseh koncev domovine, nekateri so prišli tudi iz zamejstva in zdomstva.

Homilijo škofa Jamnika v nadaljevanju objavljamo v celoti. Več fotografij najdete na spletni strani Radia Ognjišče.


 

Obsijala nas je svetloba z neba

1. Samostojna država Slovenija: dobrodošli doma v Evropi

Letošnje praznovanje dneva državnosti se dopolnjuje z 20. obletnico vstopa Slovenije v EU in Nato, zato je prav da razmislimo o mestu naše države v družini evropskih narodov. 

Ko razmišljamo o združeni Evropi in mestu Slovenije v njej, da se vedno znova vračamo h krščanskim koreninam iz katerih Evropa raste in more kot taka tudi obstati. Pomembna so naša prizadevanja za celovitost sveta in harmonije v njej, ki izhaja od Stvarnika. Učlovečenje Jezusa Kristusa pomeni trajen klic vsemu ustvarjenemu, da se vrne k Očetu. Vloga Cerkve v Evropi, ki išče svojo dušo, je torej v tem, da sama vedno bolj živi iz te stvarjenjske harmonije in da v svetu fragmentarnosti in razklanosti odpira vizijo povezovanja in celovitosti. Ko Evropa išče svojo dušo, je odločilnega pomena, da se zave svojih korenin in da danes na nov način, z novo močjo in jasno vizijo usmeri svoj pogled v prihodnost. Utrujen, naveličan in pogosto razočarani človek se bo ponovno začel veseliti življenja. Potrebuje le dobro besedo, zavest o lastnem dostojanstvu in moč ter pogum za odgovorno odločitev, ki izvira iz temeljne obdarjenosti in milostnosti bivanja, ki se razkriva v ljubezni. 

O prihodnji usodi Evrope je preroško zapisal blaženi A. M. Slomšek, ko je postavil kot pogoj njene prihodnosti zvestobo Jezusu Kristusu: »Pravijo, svet se je postaral, človeški rod je izgubljen, Evropi se bliža konec. Da, če prepustimo človeštvo njegovemu naravnemu toku, njegovi pogubni težnji, ne, če se moč od zgoraj, ki jo ohranjata Jezusova religija in njegova Cerkev, spet razlije na vse sloje človeškega rodu in jih milostno obišče.«

Slovenija se je z vključitvijo v Evropsko skupnost vrnila tja, kamor je vedno spadala in je pomembno sooblikovala in bogatila evropski prostor. Zato sem bil še toliko bolj vesel, ko mi je na predvečer tudi formalne vključitve prijatelj z Irske, poslal kratko in še kako pomenljivo voščilo: Dobrodošli doma, v Evropi. 

Geostrateški položaj Slovenije, ko smo sicer majhna dežela sredi Evrope, toda lahko »veliki« v povezovanju med slovansko, romansko in germansko kulturo, naša zgodovina je čudež preživetja kot naroda, ter da smo 31 let samostojna država sredi razburkane evropske zgodovine, vse to je lahko priložnost za hvaležnost, da imamo krščanske korenine, kar je odločilno prispevalo, da danes živimo v samostojni državi Sloveniji. Izviri evangelija nas tudi danes in v prihodnje vabijo, da gojimo kulturo dialoga, da se zavzemamo za spoštovanje življenja , za njegovo dostojanstvo, da ohranjamo sočutje za tiste, ki so v najtežjem položaju, ter se zavzemamo za vrednote pluralne družbe, kjer se spoštuje temeljna načela pravne države in dejavnost civilne družbe. Za našo prihodnost je odločilnega pomena, da ohranjamo kulturo življenja, ohranjamo močno vero in se veselimo različnosti darov in pogledov. Ne bojmo se pluralnosti, ne bojmo se različnih pogledov, vizij, mnenj. 

2. Radio Ognjišče:  jezik (glas), ki gradi, povezuje v občestvo, naj vaš jezik, vaše besede,  navdihuje šepetanje Svetega Duha 

Dragi ustvarjalci Radia Ognjišče, iskrena hvala vam, da nas povezujete v eno družino, občestvo, kjer se nihče ne čuti izključenega, ampak je sprejet, potreben, deležen vaše pozornosti. Še naprej prisluhnite šepetanju Svetega Duha, Duhu ljubezni, ki človeka usposablja za jezik , ki si prizadeva graditi; ki odkriva v vsaki stvari tisto kar je dobrega; ki se trudi za dialog in odprtost v vsej raznolikosti pogledov;  jezik, ki ima vizijo in trajnost saj njegova utemeljenost presega zgolj človeške okvire; ki zna poslušati, razumevati in se izogiba moraliziranja; jezik, ki se trudi odpuščati in začenjati znova; jezik Svetega Duha ustvarja občestvo "enega srca in ene duše" (Prim. Apd 4, 32). Občestveni Duh je Bog med nami. V njem se izvrši zmaga nad ločitvijo človeka od človeka. Zatiranje človeka po človeku preneha. Konča se poniževanje človeka po človeku. Odstranjena je odtujitev človeka od človeka. Iz gospodarjev in sužnjev postanejo bratje... Kjer se zgodi kaj takšnega, tam nastopi nič manj kakor izkustvo Boga samega. Katerega Boga? Boga med nami, občestvenega Boga, Svetega Duha. Tako stopimo iz svoje osamelosti v skupno življenje. Naši strahovi pred drugimi in naše agresije, napadalnosti, postanejo smešne, saj je dovolj vsega za vse. Bog sam je tu za vse.

3. Radio Ognjišče: še naprej izrekajte besede upanja

Upanje je melodija brez besed

»O upanju, govori Bog, glej, temu se čudim.
Jaz sam.
To je nekaj čudnega.
Da ti ubogi otroci vidijo, kako se vse to dogaja,
in verjamejo, da bo jutri šlo bolje.
Da vidijo, kako se to dogaja danes,
in verjamejo,
da bo jutri zjutraj šlo bolje.
To je čudno in je največji čudež
moje milosti.«
(C. Peguy)

Upanje ni prepričanje, da se bo vse rešilo tako kot pričakujemo ali si želimo, ampak prepričanje, da je prav vse smiselno, ne glede na to, kako se izide. Upanje je torej predvsem stanje duha, ki ni vezano na to, da bi nekdo nekaj imel ali dosegel, ampak preprosto da je, da biva iz čiste zastonjskosti in darežljivosti, kajti »upanje je stvar s perutmi, ki plahuta v duši, in poje melodijo brez besed. In se ne konča – nikoli« ( C Peguy).

Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti. Bog živi našo drago Slovenijo, ter vse Slovenke in Slovence doma in po svetu!