Spoštovani bratje in sestre v Kristusu!

Praznik Gospodovega oznanjenja nam daje pomembna Božja sporočila:

Prvo sporočilo: Bog Oče skrbi za nas, zato nam pošilja svojega Sina, da bi v njem zaživeli novo, Božje življenje.

Drugo sporočilo: Bog Oče je za učlovečenje svojega Sina izbral takšno mater, ki je povsem brez vsakega greha in je naša učiteljica v veri.

Tretje sporočilo: Marija je v moči Svetega Duha postala Božja Mati, in je naša bližnjica do Boga, kar pomeni njeno posebno moč priprošnje.

V teh treh sporočilih lahko razumemo očetovsko povabilo papeža Frančiškom škofom in duhovnikom vsega sveta, naj ob tej večerni uri skupaj z njim posvetimo Rusijo in Ukrajino Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.

Marija pomeni Božje sklanjanje k človeštvu v skrbi, da bi nam bilo dobro. Pomeni pa tudi opozorilo, da se lahko samo z njo borimo proti grehu v sebi in okoli nas. To je boj vere Kristusa proti satanu in njegovemu vmešavanju v zgodovino človeštva. In ker je Marija naša bližnjica do Boga, se v molitvi z velikim zaupanjem zatekamo k njej v sedanji stiski. Posvetitev njenemu Brezmadežnemu Srcu pomeni tudi prošnjo nebeškemu Očetu, naj nam odpusti strahotne grehe tudi proti Mariji.  

Bežanje mater iz njihovih domov zaradi groženj nasilja in smrti je isto kot pregnati Mater Marijo s tega sveta. Na preganjanih materah zmeraj vidimo tudi njen žalosten in zasramovan obraz. Tudi popolnoma porušeno ukrajinsko mesto Mariupol , ki nosi njeno ime, žalostno kriči v nebo po zadoščenju zaradi grehov nasilnih rušilcev tega in drugih mest in vasi. Pri tem nič ne pomaga, da se preganjalci in rušitelji domov sklicujejo na njihovo zlagano pravičnost in skrbnost za namišljene ideale. Pred Bogom nič ne opravičuje njihovih zlohotnih dejan, s katerimi skrunijo svetost in nedotakljivost nebeške Matere Marije in dostojanstvo pregnanih ali ubitih ljudi.

Če je Marija naša bližnjica do Boga, je tudi vsaka mati za otroka bližnjica do Jezusa in Marije. Ne moremo si prestavljati škode, ki jo doživljajo otroci preganjanih mater, ko v njihovih očeh doživljajo grozo in ne morejo okušati Božje pozornosti in skrbnosti, ker jim to preprečuje zloba preganjalcev in rušiteljev domov.

Z današnjo posvetitvijo Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu gre za ponovno izpolnitev starodavne želje ob njenem prikazanju v Fatimi, ki jo je pred več kot sto let zaupala trem fatimskim pastirčkom. Sveti papež Janez Pavel II. je ob koncu 80. let prejšnjega stoletja ves svet in Rusijo že posvetil Mariji, in za tem se je pričel rušiti berlinski zid in razpadla je Sovjetska zveza, ki je začetnik boljševističnega zla in njegovih grozodejstev, ki pa še do danes niso ponehala. Marija je v Fatimi dobesedno zahtevala spreobrnjenje človeštva od velikih grehov, ki žalijo Boga. To je namreč pogoj za preživetje človeštva. Vendar pa se na žalost to spreobrnjenje ni zgodilo. Samo dobri Bog ve, kako bo on nadaljeval pot sedanjega človeštva. Naj nam prizanese v svojem velikem usmiljenju, dobroti in odpuščanju.

Posvetitev Rusije in Ukrajine Marijinemu Brezmadežnemu Srcu  pomeni papežev roteč klic človeštvu, naj se vendarle spreobrne in vrne k Bogu. Če smo do sedaj mislili, da je vse v redu, če smo zgolj člani katoliške, pravoslavne luteranske ali kakšne druge krščanske Cerkve, potem nam dosedanja nemoč krščanstva pri ustavitvi morije v Ukrajini daje jasno vedeti, da to ni dovolj. Ponovno se je pokazalo, da so razdeljenosti med kristjani eden od  poglavitnih vzrokov tudi za vojne. Delitev Kristusove Cerkve je bila zmeraj usodna za delitve med narodi. In to se je ponovno zelo jasno pokazalo v primeru vojne v Ukrajini. Krščanstvo  je sedaj ne veliki preizkušnji.

Postni čas je čas izredne priložnosti. To je čas zdravljenja našega sveta. Peklenski sovražnik, ki nas napeljuje, da bi nenehno bili drug proti drugemu, naj utihne zaradi naše molitve, posta in usmiljenja drug do drugega. Mi hočemo stopiti na pot miru in ga tudi vsem omogočati v polnosti.

Z vero in ljubeznijo se sedaj v posvetitvi in drugih molitvah v prihodnjih dneh zaupamo Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. Amen.

Msgr. dr. Peter Štumpf,
soboški škof in podpredsednik SŠK