Dragi bratje in sestre!
Sveta velika noč, se je v zarji jutra razsvetlila v dan, ko med nami odmeva sporočilo dveh angelov ob praznem grobu, nedaleč stran od Kalvarije, kjer so na veliki petek rimski vojaki zločinsko križali Božjega Sina Jezusa Kristusa: »Kaj iščete živega med mrtvimi? Ni ga tukaj, temveč je vstal« (Lk 24, 5-6). Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in druge žene so to novico sporočile enajsterim apostolom. Novica o Jezusovem vstajenju je apostole presenetila. Niso verjeli ženam. Še manj Mariji Magdaleni, ki je še imela na sebi madež prešuštva, čeprav ji je Jezus ta greh že zdavnaj odpustil. Apostola Peter in Janez sta se morala sama prepričati, kaj se zgodilo. Našla sta grob prazen. Nista se spomnila, da je Jezus že davno prej napovedal, da bo vstal od mrtvih (prim. Jn 20, 1-9).
Novica o Jezusovem vstajenju od mrtvih je nerazumljiva novica in zato jo je težko sprejeti. To je novica, ki jo lahko sprejme le vera. Mnogo lažje sprejemljive so novice o praznovanjih z velikonočnimi jedmi. To lahko razumemo. To je tradicija. To je način praznovanja.
Vstajenje od mrtvih pa ni vsakdanje. Ni tradicija! Nihče še ni videl človeka, ki bi vstal od mrtvih in bi potem več ne umrl. Jezus je nekoč sicer obudil mrtvega Lazarja, toda ta je zopet umrl in so ga že drugič pokopali. Tudi v zgodovini Cerkve poznamo posamezne primere, ko so se nekateri na nenavaden, čudežen način, prebudili iz smrti. Toda tudi ti ljudje so ponovno umrli in so jih pokopali.
V Apostolskih delih smo slišali pripoved priče Jezusovega vstajenja. Apostol Peter je spregovoril z močjo avtoritete prvega med apostoli. Spregovoril je apostol, ki se je srečal z vstalim Jezusom, z njim govoril in bil celo deležen Jezusovega odpuščanja, ker ga je ta apostol zatajil. Peter je priča, da po vstajenju od mrtvih, Jezus več ne umrje. Jezus je tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. Peter priča, da je Jezus njemu in ostalim pričam Jezusovega vstajenja od mrtvih naročil, naj o tem govorijo vsem ljudem (prim. Apd 10, 43-43).
Peter in apostoli so govorili in njihovo pričevanje je prišlo do nas. Mi smo slišali o tem od staršev, duhovnikov, katehetov ali drugih ljudi in zato smo tudi danes prišli v to cerkev, da počastimo dogodek Jezusovega vstajenja od mrtvih. Nismo edini. Z nami je več kot milijarda ljudi, ki po mnogih cerkvah po vsem svetu pri bogoslužjih praznično obhajajo ta dogodek. Mi praznujemo v miru. Mnogi praznujejo v strahu in nemiru, saj jih sovražniki Jezusovega imena še danes preganjajo in celo morijo.
Zakaj se tudi danes po mnogih deželah dogaja preganjanje kristjanov? Zakaj tudi danes nekateri v Sloveniji tako močno sovražijo kristjane?
Sovraštvo do kristjanov in preganjanje kristjanov nikdar ni in nikdar ne bo imelo upravičenosti v zdravi pameti. Jezus je na to opozoril že svoje učence. Kdor veruje, da je Jezus vstal od mrtvih in da Jezus večno živi, mora računati s tem, da bo na sebi doživel preganjanje in sovraštvo. Se temu da ogniti? Ne, se ne da! Jezusa so nekateri preganjali, ga sovražili in umorili, ker niso bili sposobni sprejeti Jezusa kot Boga, ki ima in ki daje večno Življenje.
V čem je problem? Še danes in vedno bo tako, da bodo mnogi trdili, da so oni boljši kot Jezus. Še danes mnogi trdijo, da je njihova resnica boljša od resnice o Jezusovem vstajenju od mrtvih, ki nam jo danes poroča evangelij. Skoraj nihče danes ne zanika, da je Jezus nekdaj živel ne zemlji. Mnogi pa zanikajo, da je Jezus vstal od mrtvih.
O Jezusu je potrebno sprejeti vso resnico, da bi lahko verovali. Polresnic o Jezusu ni. Polresnice so že laži o Jezusu. Saj veste, kolikokrat z raznih strani kristjani dobimo očitke, da smo preveč zategli. Govorijo nam, da resnice ni samo v krščanstvu, ampak da so tudi druga verstva dobra in etična. Govorijo nam, da imajo tudi druga verstva resnico. Govorijo nam, da imajo prav tudi tisti, ki ne verujejo. Govorijo nam, da smo kristjani nestrpni, ker ne znamo ali pa nočemo sprejemati resnice, ki nam jo ponujajo drugi. Vse to lahko drži. Samo v enem pa vse to ne drži: V Jezusovem vstajenju od mrtvih.
Noben prerok, noben učitelj velikih misli, noben velikan drugih religij ni vstal od mrtvih. Samo Jezus je vstal od mrtvih in več ne umrje. In ker je Jezus vstal od mrtvih, je On edina Resnica, v katero verujemo in katero sprejemamo kot smerokaz za naše življenje.
Gre za to ali Jezusa sprejemamo kot Boga in vanj verujemo ali pa da Jezusa sprejemamo samo kot enega od mnogih in pri tem dopuščamo, da so mnogi celo večji od Jezusa in je njihova resnica edina resnica.
Apostol Peter, ki je bil priča Jezusovega vstajenja, nam danes v Apostolskih delih spregovori o neki pomembni stvari, ki pa jo lahko hitro preslišimo: Jezus je ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo (prim. Apd 10, 38). Kaj pomeni, biti pod hudičevo oblastjo? Tudi satan vsem ljudem ponuja svojo resnico. Ponavadi mislimo, da satan zanika, da Bog je in nas hoče v to prepričati. Toda satan ni naiven. Satan ni ateist. Satan je zelo inteligenten vernik, toda pokvarjen vernik. Satan nas hoče zavesti, da bi zanikali, da je Božja beseda živa, da je po njej vse nastalo in da je Jezus, ki je učlovečena Božja beseda, vstal od mrtvih. Satan nas zavaja, da smo enaki Bogu in da smo zato brez greha. In zato je vse relativno. Satanova resnica je, da je čisto vseeno, kako živim. Vseeno je ali sem pošteni ali nepošten. Vseeno je ali ljubim življenje ali ljubim smrt. Vseeno je, v koga verujem ali pa če sploh ne verujem. Vseeno je, če je po smrti večno življenje ali pa če ni večnega življenja. Vseeno je ali bom nekoč v srečni večnosti v nebesih ali pa v nesrečni večnosti med obsojenimi na večno smrt v pogubljenju. Skratka, da ni greha, da je vse relativno, da je človek konec koncev enak Bogu. V satanovem lažnem zavajanju ljudi je odgovor, zakaj še danes po mnogih deželah preganjajo in morijo kristjane in zakaj tudi v Sloveniji nekateri sovražijo kristjane. Nočejo biti ozdravljeni. Raje so pod hudičevo oblastjo. Živijo v laži.
Evangeličanski pastor Wilhelm Busch je v svoji knjigi Jezus naša usoda zapisal: »Ko nek narod preneha Boga in njegov srd nad grehom jemati resno, je to znamenje zastrašujoče zakrknjenosti.«
Apostol Pavel je dodobra okusil, kako je, če dobršen del življenja preživiš pod hudičevo oblastjo. Pred spreobrnjenjem je Pavel bil Savel, ki je preganjal kristjane. Ko pa se je srečal z vstalim Jezusom, je zavrgel laž in se oklenil Resnice o Jezusu Kristusu. Svoje vernike v Kolosah je Pavel spodbujal, naj iščejo Jezusa, ki je vstal od mrtvih in sedi na Božji desnici (prim. Kol 3, 1-4). Iskanje vstalega Jezusa zahteva nenehno budnost nad tem kaj je Resnica in kaj ni resnica. Oklepanje Resnice pa nas zavezuje, da se vsakodnevno borimo proti vsem oblikam greha. Boj proti grehu pomeni umiranje sebi. Kdor pa umira sebi, že sedaj vstopa v slavo Jezusovega vstajenja, da bi pridobil večno življenje v nebesih. V tem sporočilu je Resnica Velike noči.
Kot naslednik apostolov, vam oznanjam novo in veselo novico: Bratje in sestre! Jezus Kristus je resnično vstal od mrtvih. V Jezusu Kristusu bomo vstali tudi mi! Veselimo in radujmo se: Aleluja, aleluja, aleluja!!!
msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
