»O Kristusov križ, simbol božanske ljubezni in človeške krivičnosti, ikona najvišje žrtve iz ljubezni in skrajne sebičnosti iz norosti, orodje smrti in pot vstajenja, znamenje pokorščine in znak izdaje, mučilno orodje v preganjanju in prapor zmage.« S temi besedami se je začela molitev papeža Frančiška včeraj zvečer, po koncu tradicionalnega križevega pota na veliki petek v rimskem Koloseju. Papeževa molitev je bila povabilo, da bi na Kristusov križ gledali kot na »orodje smrti« in obenem »prapor zmage«.
O Kristusov križ – orodje smrti
Sveti oče je tako spomnil na naše preganjane brate in sestre: na ubite ter na tiste, ki prestrašeni bežijo; na učitelje črke in ne duha, smrti in ne življenja. V vseh teh še zdaj vidimo Kristusov križ. Vidimo pa ga tudi v nezvestih služabnikih; v okamnelih srcih tistih, ki sodijo druge; v fundamentalizmih in v terorizmu; v tistih, ki hočejo Boga izključiti iz javnega življenja; v mogočnikih in prodajalcih orožja; v izdajalcih, ki za trideset denarijev izročajo v smrt kogarkoli; v pokvarjencih, v nespametnih. Kristusov križ vidimo tudi v Sredozemlju in Egejskem morju, ki sta postala nenasitno pokopališče, podoba naše brezčutne in omamljene vesti. »O Kristusov križ, še zdaj te vidimo v rušilcih našega 'skupnega doma', ki s sebičnostjo uničujejo prihodnost naslednjih rodov. O Kristusov križ, še zdaj te vidimo v starčkih, ki so jih sorodniki zapustili, v invalidih, v podhranjenih otrocih, ki jih je naša sebična in hinavska družba odvrgla.«
O Kristusov križ – prapor zmage
V drugem delu molitve je papež Frančišek Kristusov križ opredelil kot »podobo ljubezni brez konca«. Tako ga lahko vidimo tudi v dobrih in pravičnih ljudeh, ki delajo dobro, ne da bi iskali ploskanje ali občudovanje drugih; v zvestih služabnikih; na obličjih dobrih Samarijanov; v usmiljenih; v preprostih ljudeh, ki veselo živijo svojo vero v vsakdanjosti; v spokorjenih; v blaženih in svetih; v družinah, ki z zvestobo in rodovitnostjo živijo svojo zakonsko poklicanost; v prostovoljcih; v preganjanih zaradi vere, ki v trpljenju še naprej pristno pričujejo za Jezusa in evangelij. »O Kristusov križ, še zdaj te vidimo v tistih, ki sanjajo in živijo z otroškim srcem in se vsak dan trudijo, da bi naredili svet lepši, bolj človeški in pravičnejši.«
O Kristusov križ – nauči nas
»V tebi, sveti Križ, vidimo Boga, ki ljubi do konca, in vidimo sovraštvo, ki zagospodari srcem in dušam tistih, ki imajo raje temo kakor luč, ter jih oslepi.« Papeževa molitev se je sklenila s prošnjo, da bi nas Kristusov križ rešil hudega in hudobca; da bi nas prebudil iz zapeljivosti ničevosti; da bi v nas prebudil hrepenenje po Bogu, po dobrem, po luči; in da bi nas naučil, da je jutranja zarja sonca močnejša od teme noči; da se navidezna zmaga zla razblini pred praznim grobom in pred gotovostjo vstajenja in Božje ljubezni, ki je nič ne more premagati ali zatemniti ali oslabiti.
Meditacije križevega pota
Meditacije križevega pota je letos pripravil kardinal Gualtiero Bassetti. Ob premišljevanju o Jezusovem trpljenju je izpostavil, da je sredi človekovih strahov, bolečin, preganjanj in nasilja, usmiljenje tisti kanal, po katerem milost od Boga prihaja do vsakega človeka. Jezusova pot proti Golgoti je namreč skrajni dar Božjega usmiljenja za ljudi. Križ med posameznimi postajami v Koloseju so med drugimi nosili frančiškani iz Svete dežele, posamezniki in družine različnih narodnosti ter tudi oseba na invalidskem vozičku.
Vir: Radio Vatikan.
