Papež Frančišek danes praznuje 78. rojstni dan. Rodil se je 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. Med današnjo avdienco mu je tako voščilo več deset tisoč romarjev iz vsega sveta, številni so zapeli, spet drugi se povezali v molitvi, kar si verjetno sveti oče najbolj želi.
Jorge Mario Bergoglio, član Družbe Jezusove je bil dne 13. marca 2013 izvoljen za 266. papeža Katoliške Cerkve. Petrov sedež je tako zasedel prvi jezuit in Neevropejec, ki si je izbral ime Frančišek.
Študij kemije je končal z diplomo. V Villa Devoto je vstopil v bogoslovje, 11. marca 1958 pa je stopil v noviciat v Družbi Jezusovi. Humanistične študije je leta 1963 končal v Čilu. Ko se je vrnil v Buenos Aires, je na Colegio Máximo San José v škofiji San Miguel študiral filozofijo. V letih med 1964 in 1965 je poučeval književnost in psihologijo na dveh ustanovah: na Colegio de la Inmaculada v Santa Fe in na Colegio del Salvador v Buenos Airesu. V letih med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. Duhovniško posvečenje je prejel 13. decembra 1969.
V letih 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v Španiji, večne zaobljube pa je opravil 22. aprila 1973. Vzgojitelj novincev v San Miguelu je bil v letih 1972 in 1973. Obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec jezuitske province ter rektor.
Dne 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih jezuitov in je to službo opravljal do leta 1979. Leta 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor semenišča. Obenem je bil župnik v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik.
Je avtor naslednjih knjig: Meditaciones para religiosos (1982), Reflexiones sobre la vida apostólica (1986) in Reflexiones de esperanza (1992).
Od imenovanja za pomožnega škofa do izvolitve za papeža
Dne 20. maja 1992 je bil imenovan za pomožnega škofa v Buenos Airesu, posvečenje v tamkajšnji stolnici pa je prejel 27. junija 1992. Za nadškofa pomočnika iste nadškofije je bil imenovan 3. junija 1997. Ob smrti kardinala Quarracina je 28. februarja 1998 postal krajevni nadškof. Hkrati je bil tudi ordinarij za vernike vzhodnega katoliškega obreda, ki so prebivali v Argentini in niso imeli stika s svojim škofom.
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 21. februarja 2001 imenoval za kardinala. Med leti 2005 in 2011 je bil predsednik Argentinske škofovske konference. Odločno se je zavzemal za kulturo življenja in je nasprotoval evtanaziji. Ostro je nasprotoval argentinski vladi, ki je želela uzakoniti istospolne poroke, posvojitve otrok s strani homoseksualnih parov pa je označil kot diskriminacijo otrok.
Kardinal Bergoglio je v rimski kuriji opravljal različne službe. Bil je član Kongregacije za kler, Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja. Bil je tudi član Komisije za Latinsko Ameriko in Papeškega sveta za družino.
Znan je po osebni skromnosti, zvestobi tradiciji, zavezanosti socialni in družbeni pravičnosti.
Kardinali so kardinala Jorga Mario Bergoglia 13. marca 2013 v petem krogu glasovanja izvolili za 266. rimskega škofa in pastirja vesoljne Cerkve. Izbral si je ime Frančišek.
