V ponedeljek, 8. julija 2019, se veleposlanica Republike Avstrije v Republiki Sloveniji, mag. Sigrid Berka, srečala z msgr. dr. Petrom Štumpfom na škofijskem ordinariatu v Murski Soboti.
Razlog njenega obiska je bila tudi škofova pridiga pri maši za domovino v ljubljanski stolnici, 19. junija, ko je povedal, da na žalost nekateri Slovenci in Slovenke še niso bili v Prekmurju, oziroma menijo, da se Slovenija konča pri Mariboru ali pa pri Radencih. Tako je tudi veleposlanica, ki je danes prvič obiskala Prekmurje, vredna posnemanja.
V dobri uri in pol pogovora je škof informiral veleposlanico o odprtih vprašanjih med Cerkvijo in državo ter orisal posebnosti, prednosti, pa tudi težave Prekmurja v odnosu do matične Slovenije in do sosednjih držav. Tudi zaradi socialnega nauka Cerkve ima soboška škofija dolžnost opazovanja, razčlenjevanja razmer v regiji ter opozarjanja ustreznih inštitucij, tudi mednarodnih, na nekatere naraščajoče pojave pomanjkanja pluralnosti v tistem delu, kjer ima Katoliška Cerkev v regiji svojo zgodovinsko umeščenost ter aktualno dolžnost, da vernim katoličanom pomaga uveljavljati verske pravice - tudi v javnosti.
Sogovornika sta spregovorila tudi o družbenih in verskih dogajanjih v Sloveniji pred drugo svetovno vojno, ki so nato odločilno vplivala na slovensko tragiko med in po vojni. Škof meni, da se v zavesti ljudi vse bolj oddaljuje nujnost narodne sprave, zato pa se krepi delitev duhov, ki se tako prenaša na mlade rodove. Današnji mladi nimajo več zgodovinskega spomina in so zato vse bolj pod vplivom tistih, ki potvarjajo zgodovino, širijo protikatoliško miselnost ter ustvarjajo takšne pojave, ki močno destabilizirajo družbo. Predrugačenje vrednot pri mladih poteka tudi s pomočjo popkulture, ki si nadeva ideološke vsebine in sporočila iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije.
V krajšem zgodovinskem pregledu je škof veleposlanici pojasnil družbena in verska dogajanja v preteklosti, ki so močno vplivala tudi na značajsko ter narodnostno podobo ljudi ob Muri. Delo za slovenstvo pri prekmurskih narodnih buditeljih ni imelo nacionalističnih teženj, temveč versko in moralno prenovo. Vzporedno s temi prizadevanji pa je v ljudeh vse bolj rastla slovenska zavest, saj so po cerkvah poslušali Božjo besedo ali pa brali časopisje ter druge knjige v slovenskem jeziku.
Škof je veleposlanici tudi opisal potek slavnostih dogodkov ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in pri tem izpostavil pomen strpnosti med Slovenci in Madžari ter iskanja načinov nadaljnjega dialoga in takšnega sobivanja, ki omogoča razvoj narodnostnih, verskih ter kulturnih dobrin pri vseh, ki prebivajo na ozemlju soboške škofije.
Škof je veleposlanico povabil, naj v prihodnje planira svoj dopust tudi v Prekmurju, da bo tako za dlje časa okusila gostoljubje dobrih ljudi.
Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof
