Dragi bratje in sestre! Dragi poslušalci in poslušalke Radia Ognjišče!
Veliki petek je dan zločina in je dan Božjega usmiljenja. V Kalvarijo je zabit križ, na katerem je umrl Bog in človek Jezus Kristus. V pripovedi o tem zločinu, ki ga je v svojem evangeliju zapisala priča, apostol Janez, je dejavnih mnogo zgodovinsko izpričanih oseb. Kajfa, Herod, Pilat in drugi ubijalci Boga na križu so najemniki človeštva za ta zločin. Zločina niso storili samo v svojem imenu. Storili so ga v imenu človeštva. Kot si je Kajfa hinavsko raztrgal oblačilo pred Božjim Sinom, kot je Herod izpred sebe porogljivo odslovil Božjega Sina, kot si je Pilat strahopetno umival roke, da ne bi bil kriv zločina nad Božjim Sinom, se tudi človeštvo hinavsko, porogljivo in strahopetno pretvarja, da nič ne ve o zločinu nad Božjim Sinom.
Kdaj je človeštvo najelo morilce za Božjega Sina? Že takrat, ko v raju Adam in Eva nista verjela Bogu. Verjela sta začetniku laži – satanu. Iz tisočletja v tisočletje do današnji dni greh najema svoje sluge za zločine nad Božjim Sinom. Greh nikdar ne sprejema krivde. Greh noče biti nikdar za nič odgovoren.
Prerok Izaija je spoznal to žalostno stanje ljudi, ki nismo nikdar za nič krivi (prim Iz 32, 13-53,12). V zavetju greha se zgražamo nad Božjim Sinom, pačimo njegov obraz, nočemo slišati o njem in si zatiskamo oči pred zasramovanim Bogom.
Koliko ljudi si sploh želi Boga? Koliko ljudi spoštuje in ljubi Boga? Bog je zaničevan v kletvah in v sramotenju. Bog je zapuščen od mnogih. Krohotanje nad Bogom odmeva povsod. Mislijo, da je Bog bolan. Da je oslabel. Za nekatere je Bog mrtev, za mnoge Boga ni. V stvarstvu odsevajo Božja dela, a jih ne vidijo. Med nami odmeva Božja beseda, a jo prezirajo. Vidijo celo čudeže, ki jih dela Bog za njih, a jih ne prepoznajo.
Bog se nas je usmilil. Ni nam zameril naše trdosrčnosti. Čeprav nas bremenijo grehi, nas je prepoznal za vredne usmiljenja. Bog je vstopil v naš greh, da stre njegove okove. Bog se je prepustil človeškim grešnim rokam. Zaradi naših grehov je bil ranjen. Zaradi naših grehov je umrl na križu. Žeblji, ki so prebodli telo Božjega Sina, so postali ključ, ki odpira, da človeštvo spozna svojo zmoto. Sulica, ki je prebodla Božje srce, nam ponuja pogled na skrajno Božje usmiljenje. Pribite roke na križu nam ponujajo spravo. Ranjeno srce nam govori o sočutnosti Boga z našimi slabostmi. Večjega sočutja nima nihče drug ko ta, ki zastavi svoje življenje za ljudi, predane grehu in pogubi.
V svetih ranah križanega Boga se nam razodeva, kako je Bog dober, milosrčen in poln usmiljenja. Čeprav smo v grehih, smo vredni usmiljenja. Božje usmiljenje je naše zdravilo zoper greh. Božje usmiljenje je vzgled, kako naj ravnamo.
Prostor Božjega usmiljenja je tudi škofija. Pred desetimi leti nam je Bog po papežu Benediktu podaril ta prostor usmiljenja tudi v Murski Soboti. Bog je po prvem škofu Marjanu sklenil zavezo usmiljenja z duhovniki in z Božjim ljudstvom. Takrat smo kot soboška krajevna Cerkev pričeli hoditi za Gospodom Jezusom tudi na njegovi poti trpljenja. Kot Cerkev padamo v slabostih in grehih. Kot Cerkev z Jezusovo pomočjo vstajamo v usmiljenju, spravi in v odpuščanju.
Danes, ne veliki petek, skesani prosimo: Usmili se nas Gospod Jezus, odpusti nam naše velike grehe in nas po svojem Križu privedi do slave svojega Vstajenja in v večno življenje pri sebi v nebesih.
Amen.
msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
