Kardinal Parolin: Papež bo na Madžarskem romar miru, sprejemanja in srečanja

28.4.2023 Vatikan, Madžarska Papež Frančišek
Foto: Vatican Media Foto: Vatican Media

V treh dneh papeža Frančiška v Budimpešti ne bo manjkalo opozoril na prizadevanje za izgradnjo bratske družbe v Evropi, ki jo je ranila vojna in ki doživlja – kakor poudarja vatikanski Državni tajnik – »največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni.«

Na Madžarskem so v polnem razmahu zadnje priprave na papežev obisk, ki bo v Budimpešti od jutri, 28. aprila, pa do konca meseca. Apostolsko potovanje, na katerem se bo papež Frančišek drugič srečal z verniki v »Donavskem biseru«. Leta 2021 je bil namreč objem ob mednarodnem evharističnem kongresu. Gre za drugega papeža, ki gre na apostolsko potovanje v ta narod po svetem Janezu Pavlu II. leta 1991 in 1996. Tri dni bo dogajanje osredotočeno na prestolnico. Veliko je pričakovanje srečanja s Petrovim naslednikom, ki bo prišel, da bi jih potrdil v veri. Prebivalstvo pričakuje papeževe besede o družini in sprejemanju. »V Evropi doživljamo največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni,« je za vatikanske medije poudaril Državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Pietro Parolin, ki je opozoril na »živo vero Madžarske« in da so »po premagani fazi komunističnih groženj« novi izzivi za duhovnike in mlade tisti, ki »so na videz manj škodljivi od materializma in potrošništva.«

Kardinal Parolin, 41. Frančiškovo apostolsko potovanje bo na Madžarsko, v državo, ki je trdna v veri in je trpela zaradi komunistične diktature. Kako je prišlo do tega?
Rekel bi, da je to potovanje srečna izpolnitev obljube. Kot vemo, je namreč sveti oče pred letom in pol, septembra 2021 šel v Budimpešto na sklep mednarodnega evharističnega kongresa in v tem okviru je bilo poleg slovesne maše še nekaj srečanj: zasebno srečanje z oblastmi, potem s škofi in kočno s kristjani in drugimi veroizpovedmi ter s predstavniki judovskih skupnosti. S tem apostolskim potovanjem pa sveti oče namerava predvsem nadaljevati in dopolniti svoj prejšnji obisk v Budimpešti, in tako bo na tem potovanju večino časa namenjenega srečanjem z različnimi skupinami, z različnimi pripadniki madžarskega naroda. Predvidena so javna srečanja z oblastmi, z duhovniki, diakoni, s posvečenimi osebami, s pastoralnimi delavci in z obrobnimi – mislimo predvsem na številne begunce iz sosednje Ukrajine -, z mladimi – smo skoraj v predvečeru Svetovnega dneva mladih, ki bo tokrat na evropski celini, avgusta v Lizboni – potem pa še s svetom kulture.

Obisk se osredotoča na prestolnico Budimpešto, drugih postaj ne bo. Zakaj je bil izbran ta način?
Izbrali so ga predvsem zato, ker omogoča, da se največjo možno število srečanj skoncentrira v prestolnici, s čimer se izognemo potovanjem in usmerimo različne resničnosti te države v Budimpešto, v mesto kot tako, ki med drugim letos obhaja pomembno obletnico, 150. letnico svoje ustanovitve.

Sveti oče bo v srcu Evrope, ranjene od vojne. Madžarska meji z Ukrajino. Kakšen pomen ima papeževa prisotnost?
Ta obisk je načrtovan že nekaj časa in zato ni prvenstveno utemeljen na sedanjem stanju, ki ga zaznamuje vojna v Ukrajini. Kot pa vemo, je ta tragedija, ki se nadaljuje, papežu zelo pri srcu in prepričan sem, da ob tem obisku ne bo spregledal nobene priložnosti, ki se lahko pokaže za pospeševanje miru. Ta posebna pozornost svetega očeta torej bogati njegovo prisotnost na Madžarskem tudi z spodbudo k večji zavzetosti za mir.

Madžarska je zelo zavzeta za podporo družini in papežu so vedno pri srcu mladi in stari starši. Bo to srečanje s Petrovim naslednikom spodbudilo graditev mostov med generacijami in narodi?
Zagotovo bo imelo tudi ta sad. Spomnimo se, da se je papež pred dvema letoma, leta 2021 odločil, da ustanovi Svetovni dan starih staršev in ostarelih, ki je vsako leto na četrto nedeljo v juliju – letos bo 23. julija. In ta tema je v kontekstu Madžarske še toliko bolj aktualna, če upoštevamo, da gospa predsednica – ki je bila med letoma 2020 in 2021 tudi ministrica za družino – posveča veliko pozornost družini. To smo lahko ugotovili tudi, ko je prišla k svetemu očetu in smo jo srečali v državnem tajništvu. Gre za pozornost do najmanjšega, a hkrati najpomembnejšega sestavnega elementa vsake družbe. Zdi se mi, da harmonično sobivanje med družinskimi člani ustvarja pozitivne učinke, recimo, da ima domino učinek na širši krog družin in podobno. In tako lahko, izhajajoč iz družine, poskušamo zgraditi tudi bolj miroljubne družbe. Zato upamo, da bo na podlagi tega medgeneracijskega družinskega mostu mogoče zgraditi tudi most miru med narodi.

Država je v središču migracijskih tokov balkanske poti in tistih, ki bežijo pred vojno med Moskvo in Kijevom. V cerkvi sv. Elizabete Madžarske bo srečanje z revnimi in z begunci, kot ste že omenili. Bo papežev obisk še bolj spodbudil k prepoznavanju in s tem pomoči tistim v stiski?
V Evropi živimo največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni: več kot 8 milijonov ukrajinskih beguncev je prestopilo Evropsko unijo. In Madžarska se je v tej situaciji zavezala, da bo ohranila svoje meje odprte za ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, in več kot 4 milijone ljudi je šlo skozi Madžarsko, bodisi neposredno iz Ukrajine ali Romunije. In čeprav jih je ostalo malo - številke kažejo približno 35.000 - se je lokalna katoliška Cerkev, predvsem prek Karitasa, pa tudi s pomočjo vlade, potrudila, da jih sprejme in poskrbi za te begunce, ki nadaljujejo pot v druge  evropske države. In del tega dela je bilo tudi preprečiti, da bi zlasti ženske in otroci postali žrtve trgovine z ljudmi. Hkrati pa Cerkev ostaja zaskrbljena zaradi položaja nedovoljenega priseljevanja po balkanski poti in težkega položaja, s katerim se mnogi soočajo na primer ob meji med Madžarsko in Srbijo. Čeprav mnogi od tistih na meji niso begunci, jih večina potrebuje zaščito in z vsemi je treba ravnati s spoštovanjem, ki si ga zaslužijo kot človeška bitja. Naj pa tudi poudarimo, in prav je, da to ni težava, ki ne zadeva samo Madžarske, ampak vse države v regiji, še posebej tiste ob meji z Evropsko unijo, ki se težko spoprijemajo z naraščajočimi tokovi mešanih migracij iz držav v konfliktih in skrajne revščine. V tem smislu mora vsa Evropa najti način, kako prevzeti odgovornost za tiste, ki iščejo boljše življenje znotraj njenih meja. In to seveda vključuje tudi delo za pomoč migrantom, da ostanejo v svojih državah izvora, v miru in varnosti, da ne bodo prisiljeni bežati ali iskati mir, varnost in dostojno delo v tujini.

Vir: Vatican News - slovenska redakcija