Dragi bratje in sestre!

Velika noč je praznik vseh praznikov. Nič na svetu ni tako pomembno, kot je velika noč. Danes je življenje premagalo smrt. Gospod Jezus Kristus je umrl na križu, na veliko noč pa je vstal, in sedaj živi na veke. Okusil je hlad groba in podelil usodo vsakega živega bitja. Toda v grobu ni ostal. Iz groba je odšel in tudi ljudem podelil možnost, da lahko premagajo smrt. Jezusova smrt je postala smrt vseh ljudi.

Marija Magdalena je bila prva, ki se je odločila za možnost, da skupaj s vstalim Gospodom premaga svojo smrt. Ljubezen jo je gnala do te odločitve. Ni mogla prenesti, da bi na križu bilo vsega konec. Strašni dogodki križanja, je niso ustavili, da bi se skrivala v strahu pred rimskimi vojaki in tistimi, ki so krivi Jezusove smrti. Ni se ozirala na apostole, ki so skrivaj samo čakali, kaj se bo z njimi zgodilo. Prvi dan tedna, to je v nedeljo navsezgodaj, je pohitela h grobu, da bi z mazili in zelišči preprečila trohnenje Gospodovega mrtvega telesa. Takšen pogum imajo samo ljudje s preprostim in iskrenim srcem. Uspela je celo prepričati Petra in Janeza, da sta tudi pohitela h grobu in videla, da je prazen (prim. Jn 20, 1-9).

Apostolska dela pričujejo, da se je apostol Peter tudi v poznih letih zelo dobro spominjal vsega, kar se je takrat zgodilo. Peter zatrjuje, da se je vstali Jezus prikazal njemu in apostolom. Lahko so se celo dotaknili njegovih ran. Z njim so jedli in pili. Tega se ne boji povedati javno. Za to resnico je pripravljen dati svoje življenje. Peter je hotel povedati, da je pristna priča Jezusovega vstajenja (prim. Apd 10, 34-43).

Apostol Pavel nas v pismu Kološanom opogumi, da bi tudi mi sledili Petru in Mariji Magdaleni: »Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici« (Kol 3, 1-2).

Čeprav je Kristus sedaj v nebesih, ni oddaljen od nas. Nebesa so med nami. Kako bi sicer lahko razumeli izjemno živost našega, prekmurskega, mučenca Danijela Halasa, ki tudi sedaj iz nebes spodbuja in nagovarja mnoge, da mu sledijo na križevem potu na Hotizi, da molijo za njegovo beatifikacijo, da poskušajo živeti vrednote, ki jih je kot polanski župnik ali še prej kot ljutomerski in lendavski kaplan učil in pričeval? Halas je premagal smrt, ker je svoje življenje zaupal Kristusu. Med ljudmi je kot duhovnik razširjal vonj po nebesih. Ljudje so ta vonj zaznali in mu tudi mnogi sledili. Vonj po nebesih ni izpuhtel. Nasprotno! Vse močnejši je! Množica ljudi Halasu sledi in tako pričuje, da upanje v nebesa med nami živi!

Skušnjave dvomov in nevere so sicer vedno na preži. Včasih se v dušo pretihotapijo zelo tiho in pretanjeno. Glavni premaganec velike noči je hudi duh. Izgubil je vso moč. Strgane so vse njegove zanke, ki jih tako rad nastavlja. On je dokončno izgubil nebesa, velika noč pa nam je nebesa pridobila nazaj. Hudi duh se še vedno trudi, da bi tudi mi izgubili nebesa. Za nebesa nam je nevoščljiv! Zato bi nam rad upihnil luč vere tudi tako, da nam očita: »Ali ni mogoče Jezus bil samo človek in zato je moral biti poročen? Kje je sedaj vstali Gospod, ko pa je na svetu toliko hudega? Kašne prednosti pa prinaša velika noč?« Takšne in podobne reči nas lahko zelo mučijo in begajo.

Vstali Gospod nas danes vabi: »Tudi ti položi prst v moje rane in poglej mojo srčno stran, ki je tudi po vstajenju nisem zaceli, da bi lahko veroval. Boš raje verjel skušnjavam ali tem, ki sem se jim po vstajenju prikazal in so me videli? Ne bodi neveren, ampak veruj evangeliju« (prim. Jn 20, 27)! Vera apostolov je praktično umrla, ko je Jezus umrl na križu. Ko pa jih je po vstajenju povabil, naj se dotaknejo njegovih poveličanih ran, je ponovno oživela in se dokončno okrepila. Vsak od njih se je moral s temi ranami še srečati. Kdaj? Ko so bili preganjani, zasramovani in mučeni zaradi vere v Jezusa Kristusa. So se bali? Ne! Srečanje z vstalim je bilo tako dokončno, da jim je mučeniška smrt bila samo dobiček, da dosežejo Kristusa in večno življenje v nebesih.

Tako moč vere želim sebi in vam, dragi bratje in sestre! Naj vam bo blagoslovljena, vesela in za močno vero spodbudna, letošnja velika noč!

+ Peter Štumpf, soboški škof