Upokojeni ljubljanski nadškof kardinal Franc Rode

Kardinal Franc Rode je bil rojen 23. septembra 1934 v Ljubljani, doma pa je z Rodice pri Domžalah. Šolo je obiskoval v bližnjih Jaršah in nato v Domžalah. Maja 1945 je z družino zapustil Slovenijo in odšel v Avstrijo. Šolanje je nadaljeval v begunskem taborišču v Judenburgu, nato na gimnaziji v Lienzu in v Spittalu ob Dravi. Kot mnogo drugih družin se je tudi Rodetova leta 1948 izselila v Argentino, kjer je nadaljeval šolanje.

Leta 1952 je v Buenos Airesu stopil v bogoslovje misijonske družbe (lazaristov) in leta 1957 izrekel večne zaobljube. Študijsko pot je nadaljeval na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu in na Katoliškem inštitutu v Parizu, kjer je bil leta 1960 posvečen v duhovnika. Tri leta pozneje je tam tudi doktoriral iz teologije in se leta 1965 vrnil v Slovenijo, kjer je bilo njegovo prvo službeno mesto pri Sv. Jožefu v Celju. Leta 1967 je prišel v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj bogoslovcev lazaristov in pozneje tudi predstojnik (vizitator) lazaristov. Hkrati je na Teološki fakulteti v Ljubljani začel predavati francoščino, nato pa tudi praktično apologetiko, misiologijo, teologijo nekrščanskih verstev, uvod v moderni ateizem in osnovno bogoslovje. V tem obdobju se je posvečal publicistični dejavnosti. Objavljal je v tedniku Družina, Bogoslovnem vestniku, reviji Znamenje, kjer je bil tudi prvi urednik, in pri Mohorjevi družbi. Predaval je na teoloških tečajih, kjer se je v kritičnih nastopih loteval širših družbenih vprašanj, kar je imelo odziv tudi pri tedanji oblasti.

Po šestnajstih letih bivanja v domovini je odšel v Vatikan, kjer je leta 1981 prevzel službo v takratnem papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, do imenovanja za ljubljanskega nadškofa pa je bil od ustanovitve marca 1993 tajnik Papeškega sveta za kulturo.

Kardinal Rode je avtor več znanstvenih razprav in esejev, ki jih je objavljal v domačih in tujih znanstvenih in poljudnoznanstvenih revijah ter avtor številnih knjig: Le miracle dans la controverse moderniste (1965), Uvod v moderni ateizem (1977), Živa verstva (1977), Mesec dni na Rdečem otoku (1980), Ožarjeno bivanje (1982), Slovenska nacionalna zavest (1992), Cerkev, narodi, demokracija (1993), Eglise, nations et démocratie. De la Slovénie au Vatican (1993), posebej odmevni pa sta bili njegovi knjigi Spomin, zavest, načrt Cerkve na Slovenskem (1995) in Za čast dežele (1997). Kot Ljubljanski nadškof je izdal knjigo nagovorov z naslovom Stati inu obstati (2001), kot kardinal pa knjigo duhovnih vaj za duhovnike Brez mene ne morete ničesar storiti (2009) in zbirko esejev Vera in kultura v Evropi (2009).

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je 5. marca 1997 Franca Rodeta imenoval za ljubljanskega nadškofa metropolita (1997–2004), ki je bil kmalu po prevzemu službe 7. aprila 1997 izvoljen tudi za predsednika Slovenske škofovske konference. V času opravljanja škofovske službe v Ljubljani je veliko pozornosti namenil urejanju odnosov med Cerkvijo in državo. Po njegovem prizadevanju je bil 6. februarja 2004 razglašen Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih.[1] Čas opravljanja škofovske službe v Ljubljani sta zaznamovala tudi sklic in potek prve vseslovenske sinode (plenarnega zbora) 1997–2000. Sklepni dokument Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem je bil slovesno razglašen 18. maja 2002 na Brezjah.

Nadškofa Rodeta je na praznik Lurške Matere Božje, 11. februarja 2004, papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (2004–2011), ki velja za enega največjih in najzahtevnejših uradov rimske kurije. Rode je poleg tega tudi član kongregacije za škofe, za bogoslužje in disciplino zakramentov, za evangelizacijo narodov in za katoliško vzgojo ter Papeškega sveta za kulturo in Papeške komisije Ecclesia Dei.

Dne 22. februarja 2006 je papež Benedikt XVI. prefekta Rodeta imenoval za kardinala; v zbor kardinalov pa ga je sprejel na konzistoriju 24. marca 2006. Kardinal Rode je od 4. januarja 2011 upokojeni prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja.

Rode je nosilec številnih visokih odlikovanj. Pred imenovanjem za ljubljanskega nadškofa ga je francoski predsednik Jacques Chirac imenoval za viteza državnega reda za zasluge, leta 2005 pa za častnika častne legije. Ameriška univerza St. John's University mu je poleti 2005 podelila naziv častnega doktorja, častne doktorate pa je prejel še na univerzah: Niagara University, Catholic University of America v Washingtonu in na Stonehill University v Bostonu.

Pri založbi Družina je septembra 2014, ob 80. rojstnem dnevu kardinala dr. Franca Rodeta, izšla knjiga Radost in lepota vere, v kateri kardinal razmišlja o duhovnih, kulturnih in zgodovinskih vprašanjih naroda in Cerkve v luči vere.


[1] Državni zbor Republike Slovenije je 28. januarja 2004 sprejel Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih, 6. februarja 2004 pa ga je razglasil predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek.