VII. svetovni kongres o pastorali migrantov, ki ga je organiziral Papeški svet za pastoralo migrantov in itinerantov, je potekal na papeški univerzi Urbaniana v Rimu od 17. do 21. novembra. Pod naslovom »Sodelovanje in razvoj v pastorali migrantov« je bil v središču razprav pojav migracij zaradi dela.
Kongresa se je udeležilo skoraj tristo udeležencev iz 90 držav, med njimi delegati škofovskih konferenc, komisij, cerkvenih struktur in partnerskih organizmov. Namen kongresa je bil razmislek o aktualnih migracijskih razmerah, ki tako močno zaznamujejo sodobno družbo, ter iskanje in predlaganje novih cerkvenih pastoralnih pristopov na mednarodni, regionalni in lokalni ravni.
Pastoralna skrb katoliške Cerkve, ki se izraža v specifičnih programih in delovnih načrtih, upošteva posebne razmere ekonomskih migrantov, ki so razpeti med izkoreninjenjem in integracijo. Pastoralni načrti obravnavajo duhovno iskanje smisla življenja, izkušnje sprejetosti, podeljevanja in sprave, oznanjevanje evangelija, bogoslužje in obhajanje zakramentov. Hkrati se pastoralna skrb ukvarja tudi s primarnimi potrebami migrantov delavcev, kot so pravna podpora pri procesu urejanja njihovega statusa, obramba in uveljavljanje njihovega dostojanstva, iskanje dostojnega prebivališča in poštene zaposlitve na trgu dela. Krščanske skupnosti so od vedno kraji upanja in dejanj v prid migrantov (posebej otrok, mladoletnikov brez svojcev, žensk in invalidnih oseb), ki vzbujajo zavest, nudijo varstvo in potrebno podporo, ne glede na status migrantov.
Predstavitve, razprave in izmenjave izkušenj so obravnavale migracijsko družino z vsemi pozitivnimi vidiki, ki prispevajo k utrjevanju in uveljavljanju rodovitnih medčloveških odnosov, ki so temelj in središče vseh družb. Posebne pozornosti je bila deležna ločenost družin zaradi pomanjkanja ustreznih ukrepov, kar je velik izziv predvsem v deželah, ki imajo veliko migracijsko diasporo.
Nov pojav je »feminizacija« migracije. Ženske migrantke se več ne priseljujejo le k svojim družinskim članom, ampak tudi ekonomsko vzdržujejo svoje družine. Migracije torej lahko pripomorejo k priznanju vloge žensk, vendar so lahko tudi nevarnost, ko kriminalne mreže izrabljajo ranljivost žensk in jih silijo v tihotapljenje, trgovanje z ljudmi ali celo prostitucijo in izkoriščanje.
Podobno so mladi migranti ena od velikih možnosti graditve mostov sodelovanja med družbami v smeri napredka. Pastoralna skrb za mlade migrante se osredotoča na njihovo versko in celovito vzgojo, ko jim pomaga, da postajajo resnični mostovi med kulturami v korist tako krščanskih skupnosti kakor družbe.
Migracije so pojav sodobnega časa, ki ga globoko zaznamuje naraščajoči strah in pomanjkanje gostoljubja. Še pred verskimi, etničnimi, družbenimi ali kulturnimi razlikami sta zato vedno bolj v ospredju osrednji pomen človeške osebe in spoštovanje njegovega dostojanstva.
Udeleženci kongresa spodbujajo vse, tudi civilno družbo in vlade, naj si z doslednim upoštevanjem mednarodnih konvencij prizadevajo za bolj učinkovite in celovite ukrepe glede migracij, da zagotovijo možnosti za delo in boljše življenjske razmere ter preprečijo izkoriščanje in/ali trgovanje z migranti delavci.
Udeleženci kongresa pozivajo celotno mednarodno skupnost, naj prispeva k skupnemu dobremu in univerzalnosti človekovih pravic, in poudarjajo, da je nujna pozitivna sprememba v odnosu do migrantov.
Končno Papeški svet za pastoralo migrantov in itinerantov ter udeleženci kongresa pri izvrševanju ugotovitev in sklepov kongresa, ki bodo kmalu objavljeni, priporočajo usklajeno delovanje med cerkvenimi strukturami v deželah, od koder migranti prihajajo, prek katerih potujejo in v katere se priseljujejo.
