V središču velikonočnega praznovanja je Jezus Kristus, ki je iz ljubezni do vsakega človeka umrl na križu in vstal od mrtvih. Zelo pogosto je njegov simbol jagnje. Krščanstvo je iz judovstva prevzelo simbol velikonočnega jagnjeta, ki so si ga Judje v spomin na osvoboditev iz egiptovske sužnosti vsako leto pripravljali za praznovanje glavnega praznika Pashe. Tudi Jezus jo je pred smrtjo obhajal s svojimi učenci.

Jagnje zelo pogosto najdemo upodobljeno na prtičih, s katerimi pogrinjamo košare z velikonočnimi jedili. Tudi v bogoslužju se ta podoba pogosto omenja. Tako pravi več kot 1000 let stara velikonočna pesem slednica:

»Žrtvi velikonočni naj hvalnice pojo kristjani.

Jagnje je rešilo ovce.

Kristus nedolžni je z Očetom spravil grešnike.«

Hvalnica pove, da nemočno jagnje rešuje močnejše, starejše ovce. Tudi pri vsaki mašni daritvi slišimo besede Janeza Krstnika: »Glejte, jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta.«

Nemočni in umirajoči Kristus je pravo jagnje. Nedolžen je sprejel trpljenje in smrt in tako s svojim zgledom ustoličil zakon ljubezni. In ta ljubezen je šibka le na videz, v resnici pa je močnejša kot vsaka druga sila.

»Močna kakor smrt je ljubezen,« poje Visoka pesem (Vp 8,6). Močnejša od smrti je ljubezen, pravi velikonočno sporočilo. Na videz nemočni Jezus je vstal od mrtvih. Jezus, velikonočno jagnje se je končno izkazalo za močnejše od vseh človeških volkov, ki so ga umorili.

Apostol Janez, ta očividec kalvarijske daritve, ki je Jezusa najgloblje doumel, z zanosom zatrjuje: »Mi pa vemo, da smo iz smrti prešli v novo življenje, ker brate ljubimo.« To je neke vrste začetek našega novega življenja z vstalim Kristusom, če se oklenemo Jezusovega zgleda, če ne živimo zaprti vase, v svoje omejene načrte in svojo pozornost usmerjamo v potrebe drugih, k njihovim konkretnim stiskam. Moč za to pa črpamo iz evharistije, ki je predokus večnosti in veselja z vstalim Gospodom.

Vsem gledalkam in gledalcem (poslušalkam in poslušalcem), še posebej bolnikom in ostarelim, želim veselo Veliko noč.

Msgr. Andrej Glavan
Novomeški škof