Drugi romarski shod po t. i. Terčeljevi poti bo potekal v nedeljo, 10. junija 2012. Na lokaciji »Nova pot«, ki se nahaja na gozdni jasi na posestvu Taloške domačije na Kovku (Kovk 19 – Na Logu), bo ob 15.00 molitvena ura, ob 16.00 pa maša, ki jo bo daroval postulator za beatifikacijo Filipa Terčelja in voditelj pobude Molitev in post za domovino dr. Primož Krečič.

Pri maši bo sodeloval župnijski cerkveni pevski zbor iz Cola, člani prostovoljnega gasilskega društva pa bodo nosili bandera s podobama Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ki ju je blagoslovil Terčelj ter podobo Filipa Terčelja.

Nova pot

»Nova pot« se nahaja na gozdni jasi na posestvu Taloške domačije na Kovku. Na eni strani jase je oltar iz velikega kamnitega bloka, ki ima na čelni strani vklesano letnico 1922, križ in letnico 1989. Okoli jase so postavljeni stebrički z začetnicami: CM (Ciril in Metod), PP (Peter in Pavel), M (Matej), M (Marko), L (Luka), J (Janez), J (Jožef), J (Janez Krstnik).

Dodatne informacije o romanju dobite pri Silvi Vidmar, GSM: 031/869–133, e-pošta: [email protected], o pohodu konjenikov pri Rafaelu Premrlu, GSM: 051/427–823 in o delavnicah za otroke pri Nadji Pregeljc, GSM: 031/506–555. Za stike z javnostjo je na voljo Urška Makovec, GSM: 041/207–653 ali po e-pošti: [email protected]. Prim. tudi spletno stran: http://194.249.196.221/FilipTercelj/.

Terčeljeva pot v vipavski dekaniji

Duhovniki vipavske dekanije so na veliko soboto leta 2010 podpisali pobudo za začetek postopka za Terčeljevo beatifikacijo in jo izročili koprskemu škofu Metodu Pirihu, kmalu zatem pa je bil ustanovljen Terčeljev odbor. Pobuda za Terčeljevo pot je nastala že leta 2010, na drugem srečanju Terčeljevega odbora v župnišču v Šturjah. Ideja je bila, da med seboj povežejo kraje, ki spominjajo na Filipa Terčelja. Za začetek poti so določili Šturje, kjer je bil Filip Terčelj v župnijski cerkvi sv. Jurija krščen, na Cankarjevem trgu pa stoji njegov spomenik. Iz Šturij so pot usmerili v Grivče in predvideli postanek pred njegovo rojstno hišo. Preko Sinjega vrha, od koder seže pogled do Istre in Gradeža, so pot nadaljevali do »Nove poti« na Kovku, kjer so določili prostor za mašo. Razlogov za to odločitev je bilo več: v hiši »Na Logu« je Terčelj prespal, ko je v aprilu 1934 zbežal v Jugoslavijo.^[1] Na tej domačiji je otroke učil verouk in blagoslovil podobi Srca Jezusovega in Srca Marijinega.^[2] Poleg tega je bila na gozdni jasi, ki pripada tej domačiji, leta 1922 in nato še leta 1923 maša v času italijanske okupacije naših krajev. Po maši so pot nadaljevali po Angelski gori do Otlice, kjer so obiskali župnijsko cerkev. Sledil je sestop; mimo Otliškega okna in izvira Hublja so se vrnili na izhodiščno mesto pred Terčeljev spomenik.

Prvo peš romanje po Terčeljevi poti je potekalo 18. junija 2011. Udeležilo se ga je okoli 90 romarjev, ki so se na prej opisano pot podali peš. Po zaslugi Silve Vidmar se je ta dan dogajalo marsikaj. Poleg romarjev so Terčelja počastili tudi konjeniki, gasilci, pritrkovalci, Jakobovi romarji, skavti idr. Pri maši na Novi poti se je zbralo okrog 300 udeležencev. Veliko, a še vedno malo, če pomislimo, da se je 12. junija 1922 na Novi poti zbralo 2000 ljudi.

Ob 20-letnici samostojne Slovenije so mašo darovali za domovino. Temu je bila namenjena tudi molitvena ura pred mašo. Somaševanje je vodil dekan Dominik Brus. Pri maši je s skalnate pečine nad oltarjem mešani pevski zbor župnije Šturje pod vodstvom Marinke Šuštar prepeval pesmi, ki jih je napisal Filip Terčelj. Pri maši so bili prisotni tudi člani Gasilskega društva Col, ki so nosili podobi Srca Jezusovega in Srca Marijinega, ki ju je blagoslovil Filip Terčelj. Ivan Jamšek iz Manč je pred kipom Matere Božje z Jezusom v nebo izpustil 20 golobov – za vsako leto samostojne Slovenije po enega. Pod vodstvom Nade Blažko so bili prisotni pritrkovalci iz Lokavca, ki so pritrkavali na šest zvonov. Po maši je sledila pogostitev na Logu. Za hrano je poskrbel Hieronim Vidmar, hrano pa so delile gorjanke, oblečene v tradicionalna oblačila pod vodstvom Ivice Vidmar. K maši so na pobudo predsednika Konjeniškega društva sv. Štefana Vipavska dolina Rafaela Premrla prišli tudi s konjskimi vpregami in iz Vipave pripeljali sodček vina, ki ga je podarila Vipavska klet. Manjkali niso niti člani društva prijateljev poti sv. Jakoba, oblečeni v romarska oblačila. Paša za oči so bile različne narodne noše, tako gorjanske, kot vipavske. Pri izvedbi pohoda je sodelovalo Planinsko društvo Ajdovščina pod vodstvom Tomaža Breclja, prisotni so bili zdravstveni delavci, ki so skrbeli za prvo pomoč. Pozabiti ne smemo na domačine, ki so vodili molitveno uro, med temi gospod Matej Kobal, Jožica Vidmar ter Terčeljevi sorodniki, ki so pripravili pogostitev pred rojstno hišo Filipa Terčelja. O dogodku so poročali tudi mediji.

Čemu vse to naštevanje? – Filip Terčelj je z opisanim raznolikim dogajanjem doživel poklon, ki se ga ne da izsiliti, temveč je prišel iz src preprostih ljudi, ki so odprti za resnico, dobroto in lepoto, iz src ljudi, ki ne pristajajo na nihilizem.

Terčeljev odbor se je letos odločil, da Terčeljevo pot razširi. V času fašizma so naši predniki pokazali neverjetno iznajdljivost in pogum, sposobnost za organizacijo in sodelovanje. Z namenom, da bi obvarovali slovenske knjige pred uničenjem, so v nekaj urah izpraznili knjižnice, ki so jih člani posameznih družin odnesli na svoje domove, kjer so jih brali, knjige pa so nato krožile od hiše do hiše. Zbirali so se ob samotnih cerkvah, npr. na Vitovljah, kamor so prišli iz vseh smeri, da so tam peli, molili in zborovali. Ob takih shodih je tisočem ljudem govoril tudi Filip Terčelj. Čeprav ni podatkov o tem, da bi bil Filip Terčelj leta 1922 in 1923 prisoten na Novi poti, pa je šlo za shod, ki je bil značilen za tisti čas. Da bi obudili tradicijo, se je Terčeljev odbor odločil, da bodo peš romanja na Novo pot letos potekala iz različnih smeri: iz Šturij preko Grivč; iz Vipave preko Vrhpolj in Budanj; iz Podkraja preko Cola; iz Ozeljana, preko Vrtovina, Kamenj, Skrilj, Lokavca, Predmeje, Otlice; iz Črnega vrha preko Zadloga. Terčeljeva pot, kot so si jo zamislili lani ostaja, dodane pa so še druge veje.

Terčeljeva pot je zasnovana tako, da je en sam človek v enem dnevu ne more prehoditi, prehodijo jo lahko le skupaj, vsak določen del. Poleg tega so se odločili, da bo po maši na programu nagovor tako, kot je bilo v času Filipa Terčelja. Nalogo govornika je tokrat velikodušno sprejel Jože Dežman. Smisel Terčeljeve poti ni le obujanje spominov na svetle točke naše težke preteklosti, temveč nadaljevanje hoje po poti, ki jo je začrtal Filip Terčelj. Je priznavanje, da je njegova pot prava, je priznavanje njegove karizme, ki nam je dana zato, da odkrivamo, kdo smo in se vedno bolj zavedamo svojega dostojanstva in poslanstva.

Terčeljev odbor Vipavske dekanije si ne domišlja, da so z opisano potjo zaobjeli celotno Terčeljevo življenjsko pot. Nastajajo pobude, da bi organizirali romanje po poti, ki jo je Filip Terčelj prehodil, ko je 25. in 26. aprila 1934 pred fašističnim preganjanjem pobegnil v Jugoslavijo. Dozoreva tudi ideja, da bi poromali po poti, ki sta jo mučenca Filip Terčelj in Franc Krašna prehodila v zadnjih dveh dneh svojega življenja. Žal je omenjena pot naštetih mučencev še vedno zavita v skrivnost. Morda ne bomo nikoli natančno izvedeli, kaj se je v Davči dogajalo okoli praznika sv. treh kraljev leta 1946 in po katerih poteh so ju likvidatorji vodili v smrt.

To pa niti ni bistveno. Najpomembnejše je moliti in romati v Duhu in Resnici, na sveto goro Sion! Terčelj je zapisal: »Mi romamo po težkih poteh, po skalnatih tleh na sveto Goro! Mi verujemo, da Bog Sabaot[3] pomagal bo najti nam sionsko pot!«

Besedilo je pripravil vicepostulator za beatifikacijo Filipa Terčelja Bogdan Vidmar.