Sveto tridnevje 2021

1.4.2021 Katoliška cerkev Velika noč

Letos praznujemo veliki četrtek 1. aprila, veliki petek 2. aprila, veliko soboto 3. aprila ter veliko noč 4. aprila.

Bogoslužno dogajanje velikega tedna z bogato simboliko in izborom svetopisemskih besedil uvaja vernike v veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik. Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in velika noč.[1]


Izredno pismo slovenskih škofov za Veliko noč 2021

Vprašanja in odgovori ob pismu slovenskih škofov za Veliko noč 2021


Postni čas, ki ga začenjamo na pepelnično sredo in traja štirideset dni,[2] sklenemo z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji in se konča z večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.

Krizmena maša

Na veliki četrtek dopoldne običajno so škofje ordinariji v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto. Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja.

Letos bo zaradi izrednih razmer krizmena maša na veliki četrtek prestavljena na čas, ko se bodo razmere uredile. Vsaka škofija bo določila datum krizmene maše; takrat bodo duhovniki prejeli sveta olja.

Olje
Olje je bilo človeku že od nekdaj dragocena snov. Uporablja se v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi mnogovrstne simbolike so olje uporabljali že v starozaveznem bogoslužju (prim. 2 Mz 27,20). Poleg tega je že v antičnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali oljčno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno moč. Besedi Kristus, ki izhaja iz grščine, in Mesija, ki izhaja iz hebrejščine, imata isti pomen in pomenita maziljeni. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni, škof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem, s čimer snov postane vidno znamenje nevidne milosti za osebe in stvari, ki so z njo maziljene.


[1] Velikonočno tridnevje – trije ali štirje dnevi?
Ker se velikonočno tridnevje začne že z velikim četrtkom, nas lahko zavede, da gre za bogoslužja velikega četrtka, petka in sobote. To pa bi bilo v nasprotju z izrazom Triduum Sacrum, s katerim je sv. Ambrož in s Sacratissimum Triduum, s katerim je sv. Avguštin označeval skrivnost križanega (petek), pokopanega (sobota) in vstalega Kristusa (nedelja), skratka Kristusovo velikonočno skrivnost. In ker se po judovskem koledarju dan začne z večerom prejšnjega dne (po sončnem zahodu), se liturgično gledano, nedelja ali slovesni praznik začne že zvečer prejšnjega dne. Tako je nedelja daljša od konvencionalnega časa enega dne in se začne po sončnem zahodu v soboto zvečer. In če štejemo sedaj soboto od sončnega zahoda zvečer, nazaj štiriindvajset ur, pridemo do petka zvečer in še enkrat štiriindvajset ur nazaj, pridemo do četrtka zvečer. Tako so, liturgično gledano, resnično le trije dnevi, imenovani velikonočno tridnevje. Ker je velika noč skrivnost trpečega, umrlega in vstalega, je povsem zgrešeno, da uporabljamo ta izraz za velikonočno nedeljo. Velikonočna nedelja je le vrhunec velike noči, ki jo obhajamo tri dni: na začetku je Gospodova večerja, nato pa skrivnost trpečega, umrlega in vstalega. Zato je treba vernike poučiti, da se velika noč obhaja tri dni in ne le zadnji dan tridnevja, to je na nedeljo Gospodovega vstajenja. Pod izrazom velika noč razumemo obhajanja skrivnosti Kristusa trpečega, umrlega in vstalega!
[2] Iz štetja so izvzete nedelje v postnem času, saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni malo veliko noč.