Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v velikonočnem intervjuju za Radio Ognjišče poudaril pomen poglobitve posameznikovega osebnega odnosa z Bogom, ki se potem odraža v povezanosti z občestvom. Po njegovem je razveseljujoč podatek, da se karitativna dejavnost v Nadškofiji Maribor krepi, dobro delujejo tudi župnijski pastoralni sveti, skrbi pa ga upad duhovnih poklicev.

Na vprašanje, kateri so glavni izzivi Cerkve v Sloveniji in slovenskih katoličanov, je nadškof Cvikl na prvo mesto postavil poglobitev odnosa z Bogom. »Kot drugo, zopet odkriti bogastvo in pomen svete maše, in to v mojem življenju, po veri in tudi za rast občestva. Vemo, da tam, kjer sveta maša začne pešati, tudi vera začne pešati in se oddaljujemo od občestva. Tretja stvar je branje Svetega pisma in druge duhovne literature. Četrtič, večja odprtost in povezanost v občestvih in Cerkvi na Slovenskem – prerasti vrtičkarstvo. Petič: Zavedanje, da mi je življenje podarjeno, da je vsako življenje Božji dar in da nisem jaz gospodar življenja,« je dejal.

Kot šesti izziv je navedel problem sprave, ki bo po nadškofovih besedah prišla šele, »ko bom jaz začutil v zakramentu sprave, kako meni Bog odpušča, potem jaz lahko drugemu odpustim«. »Sedmič: Odprtost in čut solidarnosti za pomoč ljudem v stiski, kar se je pokazalo lansko leto ob naravnih nesrečah. In osmič: Več poudarka na razumevanje tega, kar verujem, torej tudi več poudarka na izobraževanju in poglabljanju v verske skrivnosti. Se mi zdi, da smo tukaj kristjani zelo šibki in zato si tudi ne upamo potem nastopati, ne upamo si zastaviti besede, ker smo prešibki.«

Kar zadeva stanje vernosti v župnijah mariborske nadškofije, ki ga prikazujejo tudi podatki letnega poročila Katoliške cerkve, nadškofa razveseljuje razvejana mreža Župnijskih karitas. Opaža spodbuden napredek Mlade karitas in dobro delovanje župnijskih svetov, ki so prisotni skoraj v vseh župnijah. »Potem pri mladih vidim in čutim iskanje osebne vere. To je spodbudno.«

Po eni strani ga prijetno preseneča pripravljenost ljudi na spremembe, po drugi strani pa meni, da je še vedno prisotna »ujetost v stare strukture« na način, da je bilo vedno tako in tako mora tudi ostati. Obenem je zaskrbljujoč upad duhovnih poklicev na vseh ravneh, zaradi česar so »nekatera občestva zapadla v pesimizem«. Prav tako opaža, da se nekatere skupnosti še niso povsem pobrale po pandemiji covida-19, kar pušča velike posledice na njihovih življenjih. Omenil je tudi veliko število praznih župnijskih stavb in razpadlih družin.

Pogovoru, v katerem smo se dotaknili tudi pomena sinode, delitev znotraj Cerkve in nadškofovih spominov na praznovanje velike noči, lahko v celoti prisluhnete v posnetku oddaje Utrip Cerkve v Sloveniji.

Vir novice: Radio Ognjišče.