Srečanje bolniških duhovnikov v bolniški župniji v Ljubljani

17.1.2012 Ljubljana Cerkev na Slovenskem

Ustanovitev bolniške župnije v Ljubljani

Bolniško župnijo v Ljubljani je leta 1985 ustanovil ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar. V odloku o imenovanju je bolniškemu župniku Miru Šlibarju priporočil tudi sodelovanje z drugimi duhovniki v Sloveniji, ki delujejo v bolnišnicah. Štiri leta po ustanovitvi edine personalne župnije v Cerkvi na Slovenskem so se duhovniki, ki obiskujejo bolnike v bolnišnicah, prvič srečali leta 1989.


Sodelovanje z Medškofijskim odborom za pastoralo zdravja

Od leta 1998, ko je bil za narodnega voditelja pastorale zdravja pri SŠK imenovan dr. Jože Štupnikar in ko je bil kasneje ustanovljen Medškofijski odbor za pastoralo zdravja, se je dejavnost povezovanja bolniških duhovnikov nadaljevala in razvijala v povezanosti in sodelovanju z omenjeno ustanovo.


Duhovna oskrba v bolnišnicah

V Sloveniji deluje 27 bolnišnic. Bolnike, svojce in zdravstvene delavce spremlja več kot 30 duhovnikov, ki poleg rednega dela na župniji, obiskujejo tudi bolnike. Na splošno ocenjujejo, da so v bolnišnicah dobro sprejeti in lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo. Kapele oz. bogoslužni prostori so urejeni v 22. bolnišnicah, kjer maše potekajo po dogovorjenih urnikih. Ocenjujejo, da bo v prihodnje potrebno sodelovanje s svojci bolnikov, kot tudi z zdravstvenim osebjem okrepiti. Bolniška pastorala želi (p)ostati »vidna«, za kar je v samih ustanovah potrebna prisotnost duhovnikov, pastoralnih sodelavcev in prostovoljcev.


24. srečanje bolniških duhovnikov v Ljubljani

Vsakoletna srečanja bolniških duhovnikov so namenjena izobraževanju, pastoralnim pogovorom in druženju. V današnjem strokovnem delu je o nekaterih etičnih dilemah bolniškega duhovnika spregovoril moralni teolog p. dr. Tadej Strehovec. Zbrane je obiskal in nagovoril predsednik SŠK ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Navzoč je bil tudi duhovnik Edi Strouhal, ki je v Sloveniji odgovoren za pastoralo gluhih in naglušnih.

P. Strehovec je v predavanju izpostavil naslednja odprta bioetična vprašanja, s katerimi se poleg zdravstvenih delavcev srečujejo tudi bolniški duhovniki: umetno uravnavanje spočetij in rojstev, predrojstveni presejalni testi, umetna prekinitev nosečnosti, presajanje organov in evtanazija ter oskrba bolnikov v trajnem vegetativnem stanju.

Duhovniki so obravnavali tudi tekoče zadeve in se posebej ustavili ob 20. svetovnem dnevu bolnikov, ki ga praznujemo 11. februarja, ter papeževi priložnostni poslanici, ki letos govori o zakramentih za bolnike.

Duhovniki na srečanjih ugotavljajo, da ob obisku v bolniških sobah srečujejo bolnike, ki ne vedo, kako v stanju hospitaliziranosti stopiti v stik z duhovnikom. Bolnikom priporočajo, da jih bodisi pokličejo sami, bodisi za pomoč prosijo svojce oz. zdravstveno osebje. Na voljo so žepni koledarčki z navedbo kontaktnih informacij duhovnikov, ki v posamezni bolnišnici obiskujejo bolnike. Primerno je, da so na ustreznem mestu na hodnikih zdravstvenih ustanov na voljo plakati, zloženke in druga literatura. Izpostavili so možnost, da se tudi bolniki drugih veroizpovedi lahko obračajo na svoje duhovnike oz. voditelje. Če želijo, jih z njimi lahko poveže tudi katoliški duhovnik.

Poročilo je pripravil ravnatelj Medškofijskega odbora za pastoralo zdravja dr. Jože Štupnikar.