Okoliščine nastanka celotnih prevodov Svetega pisma

Zakaj je ob dosedanjih prevodih in izdajah Svetega pisma bilo potrebno prevesti, pripraviti ter izdati še Jeruzalemsko izdajo Svetega pisma? Odgovor na to vprašanje nam najbolj zanesljivo pokaže pregled okoliščin nastanka in značilnosti vseh dosedanjih slovenskih celotnih prevodov Svetega pisma. Takšen pregled je dr. Jože Krašovec pripravil na pobudo prof. dr. Nike Kocijančič za zbornik, ki ga je ona na Filozofski fakulteti UL skupaj s svojimi sodelavci pripravila v letih 2022–2023 po naslovom Zgodovina slovenskega literarnega prevoda I-II (2023). Krašovčev prispevek je objavljen v prvem delu tega zbornika pod naslovom Prevajanje Svetega pisma po času reformacije (str. 109–127). Za izdajo v okviru izida celotnega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski izdaji (SPJ) ga je, kot pojasnjuje, nekoliko priredil in dopolnil. Zato ima tudi še bolj ustrezen naslov Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma.

Protestantske skupnosti se upirajo komentiranju teoloških tem

»Celostna primerjava vseh prevodov Svetega pisma kaže, da je stopnja zvestobe posameznih prevodov v odnosu do izvirnega besedila različna. Do novejšega obdobja so stopnjo zvestobe presojali v glavnem na ravni besedišča, v novejšem času pa prevladuje presoja na ravni literarnih oblik, torej sloga. Kriteriji presoje zvestobe na ravni besedišča in sloga so bolj ali manj izčrpno podani v uvodih ter opombah, ki jih sestavljajo prevajalci sami. Slovenski standardni prevod, ki smo ga izdali leta 1996 in velja kot ekumenski prevod, ima zaradi sodelovanja s protestantskimi skupinami 'stvarne' opombe o zgodovinskih ter jezikovnih okoliščinah, bolj malo pa je 'teoloških' opomb, ki razlagajo globlji teološki pomen temeljnega besedišča, kot so pravičnost, zvestoba, ljubezen itd., besednih zvez in obsežnejših odlomkov. Protestantske skupnosti se iz nerazumljivih razlogov na splošno upirajo komentiranju teoloških tem v prevodih Svetega pisma, češ da prevod brez komentarjev bralca bolj zanesljivo navdihuje z intenco izvirnega besedila.

Učinek takšnega pogleda na prevod pa je večja dovzetnost za svoboden pristop v prevajanju in omalovaževanje tradicije. V pripravi slovenskega ekumenskega prevoda iz leta 1996 se je zgodilo celo, da so nekateri prevajalci, ki so po stroki filologi ali literarni zgodovinarji, ne pa biblicisti, svoj delež prevedli s željo po lastni 'ustvarjalnosti' in so kar po pravilu spreminjali izvirni besedni red in slog.«

Vprašanje avtorskih pravic

Dr. Krašovec je pojasnil razloge, zakaj je bila potreba po novem prevodu. Pove, da je po dogovoru med predsednikom Slovenske pokrajinske škofovske konference, nadškofom metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem, in Združenimi bibličnimi družbami tehnična priprava Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma od leta 1993 naprej potekala v okviru Svetopisemske družbe Slovenije (SDS), ki je bila ustanovljena leta 1993. Takratne politične in ekonomske razmere so bile razlog, da je 31. maja 1988 nadškof Šuštar podpisal pogodbo, po kateri imajo materialne avtorske pravice nad prevodom Združene biblične družbe in Svetopisemska družba Slovenije.

Težnje po privatizaciji in prevladi protestantskega duha

»Skladno s tem dogovorom je za distribucijo ekumenskega prevoda Svetega pisma iz leta 1996 je skrbela Svetopisemska družba Slovenije (SDS). Prvih deset let je SDS delovala zadovoljivo, potem pa so se jasno pokazale težnje po privatizaciji in prevladi protestantskega duha. S tem se je pokazalo, da je večinska Katoliška cerkev naredila veliko napako, ko je avtorske pravice nad novim prevodom s posebno pogodbo prepustila SDS. Kmalu je postalo jasno, da to napako lahko popravimo le z novim, katoliškim prevodom Svetega pisma, ki ga pripravimo pod okriljem Slovenske škofovske konference (SŠK).«

Najbolj primerno, da po vzoru francoske pripravijo slovensko izdajo

Velike zgodovinske spremembe v političnem, kulturnem in ekonomskem pogledu v evropskem in svetovnem obsegu, pa tudi znotraj SDS, so v zadnjih letih vse bolj klicale po vrnitvi pod okrilje Slovenske škofovske konference z novim prevodom Svetega pisma. Glavni cilj novega prevoda je iskanje večje skladnosti med izvirnikom in izročilom prevajanja v Evropi in v Sloveniji, večkrat pa je bila izražena tudi želja, da prevod dopolnimo z večjim obsegom sintetičnih opomb k temeljnim teološkim pojmom. Takšne opombe so značilne za francosko Jeruzalemsko Sveto pismo (La Bible de Jérusalem). Ker je bilo francosko Jeruzalemsko Sveto pismoprevedeno v številne jezike in ga uporabljajo tudi v naših sosednjih državah, se je zdelo najbolj primerno, da po vzoru francoske pripravijo slovensko izdajo.

Postopni prevodi od leta 2006

Tako je dr. Krašovec leta 2006 dal predsedniku SŠK, nadškofu Alojzu Uranu, pobudo, da začnemo z novim prevodom. Priprava novega katoliškega prevoda Svetega pisma je potekala tako, da so najprej pripravili prevod Nove zaveze in jo izdali skupaj s knjigo Psalmov: Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi (Ljubljana, 2010). Sledili so štirje zvezki prevoda Stare zaveze: Sveto pismo. Modrostne in preroške knjige (Ljubljana, 2013); Sveto pismo. Peteroknjižje (Ljubljana, 2014); Sveto pismo. Zgodovinske knjige (Ljubljana, 2015). Izdaja zgodovinskih knjig iz leta 2015 obsega knjige od Jozueta do Druge kroniške knjige. V letih 2016–2017 smo pripravili prevod preostalih zgodovinskih knjig: Ezra, Nehemija, Tobit, Judita, Estera, Prva knjiga Makabejcev, Druga knjiga Makabejcev. Po temeljitih redakcijah so te knjige izdali leta 2019 pod naslovom Sveto pismo. Zgodovinske knjige (drugi del).

Pomembni dodatki, nepogrešljiv del novega prevoda

Kot odgovorni nosilec projekta novega prevoda je dr. Krašovec takoj na začetku projekta poskrbel za preliminaren prevod uvodov in opomb iz francoske La Bible de Jérusalem iz leta 2000. Za uvodni del je na temelju najvplivnejših izdaj Svetega pisma in drugih temeljnih virov pripravil seznam hebrejskega, grškega in latinskega kanona svetopisemskih knjig, opis poti do francoske in slovenske izdaje Jeruzalemskega Svetega pisma, osnovna navodila za pripravo izdaje novega prevoda Svetega pisma, pravila o oblikah pisanja lastnih imen, seznam krajšav. Vse to je bilo vključeno že v uvod izdaje prvega delnega prevoda pod naslovom Sveto pismo. Nova zaveza in Psalmi (Ljubljana, 2010). V vlogi koordinatorja projekta in urednika prevoda je tudi poskrbel, da ima že izdaja Nove zaveze in Psalmov na koncu pomembne dodatke, ki pokrivajo celotno Sveto pismo in so torej nepogrešljiv del izdaje celotnega prevoda Stare in Nove zaveze: časovna preglednica, preglednica hasmonejske in herodovske dinastije, koledar, preglednica mer in denarnih enot, abecedni seznam najpomembnejših opomb, slovar tematskih opomb, zemljevidi in načrti. Priprava teh dodatkov je že na začetku dela na tem projektu omogočala lažje usklajevanje terminologije, oblik imen in izbor vsebinskih poudarkov v oblikovanju uvodov in opomb.

Priprava novega komentiranega prevoda zelo zahteven projekt

»Priprava novega komentiranega prevoda Svetega pisma (Jeruzalemska izdaja) je bila v vseh fazah zelo zahteven projekt, še zlasti, ker smo sodelavci ves čas veliko pozornost posvečali tako izvirnemu jeziku in slogu kot tudi varovanju tradicije slovenskih prevodov Svetega pisma,« pove dr. Krašovec. Skrb za poenotenje sistema postavitve prevoda, uvodov, opomb, referenc in dodatkov pa je zahtevala večje število faz korektorskega preverjanja. Po temeljitem pregledu prve izdaje prevoda Stare zaveze v štirih knjigah so se leta 2020 odločili, da najprej pripravijo celotno Staro zavezo za elektronsko izdajo. V letih 2020–2022 je potekalo prevajanje nekaterih knjig Nove zaveze in usklajevalna redakcija celotne Nove zaveze za tiskano izdajo celotnega Svetega pisma v eni knjigi.

Avtorske pravice nad celotnim prevodom Svetega pisma ima SŠK

Dr. Krašovec meni, da je s skladno s pomenom prevoda Svetega pisma za bogoslužje in vse pastoralne naloge Cerkve samoumevno, da ima avtorske pravice nad celotnim prevodom Svetega pisma SŠK, ki je nastajanje prevoda ves čas spremljala in je za izdaje posameznih zvezkov dala tudi dovoljenje za tisk (imprimatur). V letu 2020 so dosegli dogovor, da vsi sodelavci pri pripravi novega prevoda Svetega pisma (Jeruzalemska izdaja) še pred tiskom celotne Stare zaveze v eni knjigi s posebno pogodbo svoje avtorske pravice prenesemo na SŠK. Po končanem delu celotnega prevoda Stare zaveze v letu 2022 je SŠK na podlagi pozitivnega mnenja cenzorja dala dovoljenje za tisk (imprimatur) celotnega Svetega pisma (gl. sporočilo predsednika SŠK, mons. dr. Andreja Sajeta z dne 7. oktobra 2022, št. 18-27/22). Finančno je projekt novega prevoda Svetega pisma v prvi in sklepni fazi (2007–2014, 2019) podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, v drugi fazi (2013–2022) pa ustanova Katoliške cerkve v Nemčiji Renovabis. Z deležem teh dveh ustanov so krili najnujnejše stroške priprave preloma in delno tiska. Obema ustanovama se za prijazno sodelovanje iskreno zahvaljujejo.

Najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pisma 

Francosko Jeruzalemsko Sveto pismo je najbolj priznan in vpliven katoliški prevod Svetega pisma v obdobju po drugi svetovni vojni. Gre za klasičen prevod, ki se dokaj dosledno drži izvirnih besedil, značilnega svetopisemskega sloga, hkrati pa predstavlja lepo sodobno francoščino. Toda slovesa te Biblije ne povezujejo toliko s prevodom kot z odličnimi in uporabnimi uvodi, opombami, referencami in različnimi dodatki. Vpliv Jeruzalemskega Svetega pisma se kaže v tem, da so ga prevedli ali priredili v številne druge jezike, na primer v angleščino, nemščino, italijanščino, španščino, hrvaščino in druge. Na Hrvaškem je trenutno razširjeno kot standardni hrvaški katoliški prevod Svetega pisma. Poimenovanje La Bible de Jérusalem je povezano z dejstvom, da je pobuda za pripravo standardnega francoskega komentiranega prevoda Svetega pisma nastala v okviru francoske biblične in arheološke šole v Jeruzalemu, ki jo vodijo francoski dominikanci v okviru dominikanskega samostana Svetega Štefana v Jeruzalemu.

Odločitev o novem prevodu so sprejeli leta 2006

Zamisel o pripravi sodobnega francoskega komentiranega prevoda Svetega pisma se je porajala v težkih letih druge svetovne vojne, ko so številni člani Cerkve čutili potrebo po vrnitvi k izvirom razodetja. Do leta 1947 so izdali komentiran prevod Svetega pisma v 43 knjigah. Leta 1956 so na osnovi te knjižnice izdali prevod celotnega Svetega pisma s skrajšanimi uvodi in opombami v eni knjigi. Izdaja v eni knjigi je zahtevala popolno predelavo oziroma novo delo s posebno skrbjo za poenotenje strokovnih in uredniških načel. Ker je delo na pripravi novega katoliškega prevoda Svetega pisma potekalo v glavnem v Jeruzalemu pod okriljem Francoske biblične in arheološke šole, je knjiga kmalu zaslovela kot La Bible de Jérusalem. Nove izdaje so bile vsakokrat dopolnjene in revidirane. Vzporedno pa so jo po svetu prirejali v prevodih Svetega pisma v razne jezike. Zato je leta 2006 dr. Krašovec dal na seji senata Teološke fakultete Univerze v Ljubljani pobudo, da začnejo s pripravami na izdajo slovenske izdaje Jeruzalemskega Svetega pisma, kar so sporočili naprej Slovenski škofovski konferenci. Slovenski škofje so na 27. redni seji, ki je 23. januarja 2006 potekala v Kopru, potrdili predlog senata Teološke fakultete.

Prevajanje dosledno na osnovi izvirnih besedil

Dr. Krašovec pojasnjuje, da je priprava novega prevoda potekala dosledno na osnovi izvirnih besedil. Za Staro zavezo je osnova masoretsko besedilo, se pravi hebrejsko besedilo, ki so ga v 8.–9. stoletju po Kristusu pripravili judovski učenjaki tako, da so določili pisavo in vokalizacijo. To je besedilo, ki ga prevzema večina rokopisov. Ker to besedilo na nekaterih mestih ni dovolj jasno, so si sodelavci pomagali z drugimi hebrejskimi rokopisi ali s starimi prevodi, zlasti z grškimi, sirskimi in latinskimi. V teh primerih so popravki vedno označeni v opombi. Za grške knjige (devterokanonične) in za Novo zavezo je služilo besedilo, ki je bilo v moderni dobi pripravljeno s kritično obravnavo glavnih rokopisnih prič izročila, prav tako s pomočjo starih prevodov. Kadar izročilo ponuja več oblik besedila, je bilo izbrano tisto, ki se je izkazalo za najbolj gotovo, v opombi pa je navedena različica ali več različic, ki so pomembne ali predstavljajo kakšno možnost za razumevanje avtentičnega besedila.

Osnovni sistem pisanja opomb je ostal isti, čeprav so opombe v celoti prevzete iz zadnje revidirane in bistveno dopolnjene izdaje francoske La Bible de Jérusalem iz leta 1998 (2005), a dopolnjene za približno petino. Opombe prejšnjih izdaj Jeruzalemske Biblije so bile dopolnjene in pripravljene ob upoštevanju novejših dognanj na področju bibličnih znanosti. Natančneje so določene tudi tekstnokritične indikacije z označitvijo vseh popravkov v odnosu do »sprejetega besedila«, razen ko gre le za slovnične popravke, ki se tičejo le vokalizacije hebrejskega besedila.

Pomen odličnih uvodov in opomb

La Bible de Jérusalem slovi predvsem po odličnih uvodih in teološko zasnovanih opombah. »V tem pogledu je najbolj očitna novost novega, katoliškega prevoda Svetega pisma v primerjavi s prejšnjim, ekumenskim prevodom, ki je dobil podnaslov Slovenski standardni prevod (SSP),« pojasnjuje dr. Krašovec. Opombe se pogosto med seboj dopolnjujejo. Znak + (v sami opombi ali na robu) napotuje na druga mesta, kjer bo bralec našel potrebne razlage k odlomku, ki ga ima pred seboj, ali na seznam referenc na robu.

To znamenje napotuje zlasti na sintetične opombe (ali »ključne opombe«), ki podajajo bodisi razlago strokovnega pojma, ki se v Svetem pismu pogosto pojavlja, bodisi pregled vsebine in razvoja pojma ali pomembne teme v zgodovini razodetja, na primer »Sin človekov« (prim. opombo v Mt 8,20, ki z referenco, ki ji sledi znak +, napotuje na Dan 7,13). Abecedni seznam teh pomembnih opomb je na koncu knjige. Splošne razlage, ki zadevajo posamezno knjigo ali skupino knjig, so zapisane v uvodih, ki jih je treba za dobro razumevanje opomb brati prej kakor te. Kronološka preglednica na koncu knjige ponuja podatke in sosledje zgodovinskih dogodkov, korespondence s splošno zgodovino, pomembne za razumevanje nekaterih besedil. Karte umeščajo najpomembnejše kraje in predstavljajo splošni zemljepisni okvir zgodovine odrešenja. Opombe dopolnjujejo reference na robu knjige.

Svetopisemska lastna imena

Vzporedno s pripravo SSP in SPJ je dr. Jože Krašovec pripravil izčrpno slovensko-angleško študijo z naslovom Svetopisemska lastna imena, ki je leta 2007 izšla pri založbi SAZU in ZRC SAZU v Ljubljani, leta 2010 pa pri založbi T & T Clark International (Continuum) v Londonu in New Yorku z naslovom The Transformation of Biblical Proper Names. V tej študiji so prvič v svetovnem merilu obdelani fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje v razmerju med hebrejščino, aramejščino, grščino in latinščino, prvi akcentuirani seznam svetopisemskih lastnih imen pa je avtor objavil v knjigi Biblični leksikon (Celje 1984), str. 13–109. Izčrpen slovar svetopisemskih lastnih imen v hebrejščini, aramejščini, grščini in latinščini je še v pripravi.

Sveto pismo uteleša edinost Boga

Poseben razlog za to, da kupimo čudovito dvobarvno izdajo celotnega Svetega pisma v eni monumentalni knjigi, je po besedah vodje projekta novega prevoda Svetega pisma dr. Jožeta Krašovca edinost, ki jo uteleša ta knjiga. »Knjiga izraža edinost Boga, ki s svojo milostjo in ljubeznijo kliče vse narode in vse člane manjših skupnosti v vesoljno človeško družino. Edinost v Bogu in med ljudmi je tista temeljna vsebina novega prevoda, ki nosi podnaslov 'katoliški prevod Svetega pisma'.«

Ta prevod bo kmalu pokazal daljnosežne posledice svoje edinosti. Na osnovi tega prevoda že pripravljajo za natis novi misal, lekcionarji in druge liturgične priročnike, ki čakajo na natis že desetletja.