Papež Frančišek je 1. junija 2021 z apostolsko konstitucijo Pascite gregem Dei (Pasite Božjo čredo) prenovil VI. knjigo Zakonika cerkvenega prava (ZCP), ki stopi v veljavo 8. decembra 2021, nato pa se bo objavila še v uradnem listu Acta Apostolicae Sedis. Ob tej priložnosti želimo predstaviti večje spremembe, ki jih prinaša prenovljena VI. knjiga ZCP z naslovom Kazenske sankcije v Cerkvi.

Prve spremembe omenja kan. 1326 § 1, ki navaja okoliščine za strožje kaznovanje. Besedilu je dodan § 4, ki pravi, da se strožje kanuje »kdor je storil kaznivo dejanje v stanju pijanosti ali druge duševne motnje, če so povzročene namenoma za izvršitev ali v opravičilo kaznivega dejanja ali zaradi strasti, ki je bila prostovoljno zbujena ali negovana.« Gre za novo oteževalno okoliščino, ki je vzeta iz kan. 1325. Zakonodajalec določa, da je treba strožje kaznovati tiste, ki kaznivo dejanje storijo iz naklepa, kar kaže na njihovo večjo odgovornost. Seveda je mogoče »pijanost« razlagati tudi kot znamenje osebne šibkosti. Kljub temu dejanja, ki izvirajo iz »pijanosti« ali iz prostovoljno zbujene »strasti« ne moremo šteti za olajševalne okoliščine. Vsak človek se je dolžan izogibati pijanosti in bdeti nad svojimi čustvi in strastmi. V takih primerih se strožje kaznuje klerika (diakona ali duhovnika).

Novost so tudi kazni za različna kazniva dejanja. Kazen se vedno razlikuje po svojem namenu, vendar to ne izključuje, da se izrek kazni naredi na bolj pastoralen način. Izobčenje je težka zdravilna kazen in se uporablja le v posebnih primerih, ki razkrivajo hudo kriminalno naravnanost storilca. Če škoda ni ravno velika je mogoče storilca kaznovati z manj strogimi kaznimi, npr. z izgubo službe ali s prepovedjo bivanja v določenem kraju. Spremembe so v kan. 1335, kateremu je dodan § 1: »Če pristojna oblast izreče ali razglasi cenzuro v sodnem postopku ali z odločbo mimo sodbe, lahko naloži tudi zadostilne kazni, za katere meni, da so potrebne za ponovno vzpostavitev pravičnosti ali odpravo pohujšanja.« Kazen se lahko tudi odpusti in se namesto nje naloži pokora, kot narekuje kan. 1358 § 2.

Spremenjen je kan. 1333 § 1 in sicer tako, da je odstranjena omejitev suspenza samo za klerike. Odslej je mogoče s suspenzom kaznovati tudi vernike laike, ki imajo v Cerkvi oblast ali funkcijo (npr. cerkvenega sodnika ali notarja). S suspenzom se v celoti ali delno omeji izvajanje ene ali vseh pravic, ki izhajajo iz službe ali funkcije. Pristojna oblast lahko verniku izreče suspenz s sodbo v sodnem kazenskem postopku ali z odločbo mimo sodbe, če meni, da je to potrebno za ponovno vzpostavitev pravičnosti ali odpravo pohujšanja.

Tudi zadostilne kazni, ki so navedene v kan. 1336, so doživele več sprememb. Na prvem mestu so odredbe, ki zavezujejo osebo, da prebiva v določenem kraju ali ozemlju ali da plača globo oz. kazen. Višino globe, ki jo je treba plačati »za cerkvene namene« določi škofovska konferenca. Kar zadeva druge zadostilne kazni, je bil narejen poskus, da se prepovedi in odvzemi, ki so našteti v § 3-4 določijo bolj konkretno. Tako je nastal podroben seznam novih zadostilnih kazni, da pristojna oblast lažje izbere kazen, ki jo je treba naložiti. Za večje razumevanje navajamo spremembe v kan. 1336 v celoti.

Kan. 1336 § 1. Zadostilne kazni, ki lahko zadenejo storilca kaznivega dejanja za stalno, za vnaprej določen ali za nedoločen čas, so poleg tistih, ki jih je morda določil zakon, tele navedene v §§ 2-5:

§ 2. Odredba: 1. prebivati v določenem kraju ali na določenem ozemlju; 2. plačati globo ali denarni znesek za namene Cerkve v skladu s predpisi, ki jih je določila škofovska konferenca.

§ 3. Prepoved: 1. prebivati na določenem kraju ali ozemlju; 2. povsod ali na določenem kraju ali ozemlju ali zunaj njih izvajati vse ali nekatere službe, opravila, naloge ali funkcije ali le nekatere naloge, ki so povezane s službami ali opravili; 3. opraviti vsa ali nekatera dejanja svetega reda; 4. opraviti vsa ali nekatera dejanja vodstvene oblasti; 5. uveljavljati kakršne koli pravice ali privilegije ali uporabljati znamenja ali nazive; 6. imeti aktivni ali pasivni glas na kanoničnih volitvah in sodelovati s pravico glasovanja na cerkvenih svetih in kolegijih; 7. nositi cerkveno ali redovno obleko.

§ 4. Odvzem: 1. vseh ali nekaterih služb, opravil, nalog ali funkcij ali le nekaterih nalog, ki so neločljivo povezane s službami ali opravili; 2. pravice spovedovati ali pridigati; 3. poverjene vodstvene oblasti; 4. določenih pravic ali privilegijev, znamenj ali nazivov; 5. vseh ali samo nekaterih cerkvenih prihodkov v skladu s predpisi, ki jih določi škofovska konferenca, brez poseganja v določbo kan. 1350 § 1.

§ 5. Odslovitev iz kleriškega stanu.

Zanimiva sprememba je bila uvedena tudi med pokorila in pokore. V kan. 1339 sta bila dodana dva nova paragrafa: § 4. »Če so bila enkrat ali večkrat nekomu izrečena opozorila ali popravki brez uspeha ali če od njih ni mogoče pričakovati nobenega učinka, lahko ordinarij izda kazenski nalog, v katerem natančno predpiše, kaj je treba storiti ali čemu se je treba izogniti«. Nov je tudi § 5: »Če to zahteva resnost primera in zlasti če obstaja nevarnost, da nekdo ponovi kaznivo dejanje, lahko ordinarij poleg kazni, ki so izrečene v skladu z zakonom ali razglašene s sodbo ali odločbo, zanj uvede ukrep nadzora, ki ga določi s posebno odločbo.« Gre za novost, ko se nekdo nahaja v nevarnosti, da bo ponovil kaznivo dejanje. Na tej točki ga predstojnik lahko opominja, ker mu želi pomagati, bodisi s »kazenskim nalogom«, kot beremo v § 4 ali z »ukrepom nadzora«, kot to določa § 5, kar se kasneje ponovi še v kan. 1346 § 2. Gre za posebno novost, ki je lahko osebi v resnično pomoč.

Posebna novost prenovljene VI. knjige ZCP so nekatera nova kazniva dejanja, npr. podelitev svetega reda ženski (kan. 1379 § 3). Kazen ne zadene samo tistega, ki posveča, ampak tudi žensko, ki hoče neveljavno sprejeti sveti red. Nadalje se kaznuje namerna podelitev zakramenta osebi, ki ga ne sme prejeti (§ 4). Kaznuje se s suspenzom in drugimi kaznimi. Prav tako se s primerno kaznijo kaznuje storilca, ki s svetoskrunskim namenom posveti samo eno ali obe snovi pri evharističnem opravilu ali zunaj njega (kan. 1382 § 2); kazniva je vsaka udeležba pri communicatio in sacris (kan. 1381); snemanje in razširjanje vsebine spovedi s tehničnimi sredstvi (kan. 1386 § 3) itd. Kazniva je tudi kršitev papeške tajnosti (kan. 1371 § 4); nezakonita opustitev cerkvene službe (kan. 1392); otroška pornografija (kan. 1398 § 1, tč. 3) in vsaka opustitev naznanila kaznivega dejanja pristojni oblasti (kan. 1371 § 6).

Posebna novost je sprememba, ki se nanaša na prejem svetih redov in na izvršitev kazni. Vsak, ki nezakonito prejme sveti red, čeprav ga je pri tem ovirala kakršnakoli cenzura ali iregularnost, ki je bila prostovoljno prikrita, je iregularen za opravljanje in suspendiran od svetega reda, ki ga je prejel (kan. 1388 § 2). Prav tako se s pravično kaznijo kaznuje tistega, ki ne izvrši kazni, ki je bila določena s sodbo ali kazensko odločbo (kan. 1371 § 5).

Kar zadeva kazniva dejanja z gospodarsko razsežnostjo je treba posebej omeniti kan. 1376, ki določa: § 1. »Naj se kaznuje s kaznimi iz kan. 1336, §§ 2-4, z obveznostjo povrnitve škode: 1. kdor odtuji cerkvene dobrine ali prepreči prejemanje njihovih sadov; 2. kdor odtuji cerkvene dobrine ali z njimi opravi upravno dejanje brez predpisanega posvetovanja, soglasja ali dovoljenja ali brez druge z zakonom določene zahteve za veljavnost ali zakonitost; § 2. Naj se kaznuje s pravično kaznijo, ki ne izključuje odvzem službe, z obveznostjo povrnitve škode: 1. kdor iz hude malomarnosti stori kaznivo dejanje iz § 1, tč. 2; 2. kdor je na drugačen način spoznan za hudo malomarnega pri upravljanju cerkvenega premoženja.« Gre za velik razvoj ureditve tega področja, ki je bilo doslej zelo skromno, saj je bilo omejeno zgolj na odtujitev cerkvenega premoženja brez dovoljenja. Sedanje besedilo pa vključuje tudi obveznost povrnitve škode. Pomembna se zdi predvsem večja pozornost na kazniva dejanja, ki so storjena iz malomarnosti (§ 2, tč. 2). 

Spremenjen je tudi kan. 1395, ki je v zadnjih času zelo aktualen, ker omenja kazniva dejanja klerikov proti šesti Božji zapovedi. Drugi paragraf je nekoliko spremenjen in pravi: § 2. »Klerik, ki se je pregrešil proti šesti Božji zapovedi, a je kaznivo dejanje storil javno, naj se kaznuje s pravično kaznijo, ne izvzemši odslovitev iz kleriškega stanu, če zahteva primer.« Popolnoma nov pa je tretji paragraf, ki prvi: § 3. »Z enako kaznijo, kot v § 2 se kaznuje klerik, ki z nasiljem, grožnjami ali zlorabo oblasti stori kaznivo dejanje proti šesti Božji zapovedi ali nekoga prisili k spolnim dejanjem ali spolnemu odnosu.«

Na prvi pogled se zdi, da zakonodajalec ločuje med kaznivim dejanjem proti šesti Božji zapovedi in spolnim dejanjem, kot da gre za dve različni stvari. Ni mogoče trditi, da se z nasiljem, grožnjo ali zlorabo oblasti stori samo kaznivo dejanje proti šesti zapovedi, medtem ko se s prisilo stori spolno dejanje. Kazniva dejanja zoper šesto Božjo zapoved vključujejo tudi spolna dejanja. Tako je treba razumeti spremembe v kan. 1395. Podobno razlago zasledimo tudi v Apostolskem pismu Vi ste luč sveta. V čl. 1, § 1, a) beremo, da je »kaznivo dejanje zoper šesto Božjo zapoved s silo ali grožnjo ali z zlorabo oblasti prisiljevati nekoga, da izvrši ali se podvrže spolnemu dejanju«. Gre za kaznivo dejanje proti šesti Božji zapovedi, ki vključuje tudi spolno dejanje. 

Omenimo še kan. 1398, ki je popolnoma nov in navaja kazniva dejanja zoper mladoletno osebo. Za večje razumevanje navajamo spremembe v kan. 1398 v celoti: 

§ 1. Z odvzemom službe in drugimi pravičnimi kaznimi, ne izvzemši odslovitve iz kleriškega stanu, če primer zahteva naj se kaznuje klerika: 1. ki stori kaznivo dejanje proti šesti Božji zapovedi z mladoletno osebo ali z osebo, ki ima običajno nepopolno rabo razuma ali z osebo, ki ji zakon priznava enako varstvo; 2. ki novači ali napeljuje mladoletne osebe ali osebe, ki imajo običajno nepopolno rabo razum ali osebe, ki jim zakon zagotavlja enako varstvo, k pornografskemu razkazovanju ali k sodelovanju v resničnih ali neresničnih pornografskih predstavah; 3. ki nemoralno pridobiva, hrani, razstavlja ali razširja na kakršen koli način ali s kakršnim koli sredstvom pornografske slike mladoletnih oseb ali oseb, ki imajo običajno motnje v duševnem razvoju.

§ 2. Če član ustanove posvečenega življenja ali družbe apostolskega življenja ali kateri koli vernik, ki ima dostojanstvo ali opravlja službo ali funkcijo v Cerkvi, stori kaznivo dejanje, ki se omenja v § 1 ali v kan. 1395 § 3, naj se kaznuje po kan. 1336 § 2-4 in še z drugimi kaznimi glede na težo kaznivega dejanja.

Izr. prof. dr. Stanislav Slatinek
Besedilo je objavljeno na spletni strani www.kanonist.eu.