»Dragi bratje in sestre, blagoslovljen Božič! V Betlehemu se je iz Device Marije rodil Jezus. Ni se rodil po človeški volji, ampak po daru ljubezni Boga Očeta, ki »je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne bi pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).«

Tako je papež Frančišek na božični dan ob poldne voščil Mestu in svetu z glavne lože bazilike sv. Petra v Vatikanu.

Ta dogodek se danes obnavlja v Cerkvi, ki roma v času; vera krščanskega ljudstva v božičnem bogoslužju podoživlja skrivnost Boga, ki prihaja, ki si privzame naše umrljivo meso, ki postane majhen in ubog, da bi nas rešil. In to nas napolnjuje z ganjenostjo, ker je prevelika nežnost našega Očeta.

Prvi, ki so za Marijo in Jožefom videli ponižno slavo našega Zveličarja, so bili betlehemski pastirji. Prepoznali so znamenje, ki so jim ga naznanili angeli, in so počastili Dete. Ti ponižni, a čuječi ljudje so zgled za verne vseh časov, ki se spričo Jezusove skrivnosti ne spotikajo zaradi njegovega uboštva, ampak se kakor Marija zanašajo na Božjo Besedo in s preprostimi očmi zrejo njegovo slavo. Pred skrivnostjo Besede, ki je postala meso, kristjani povsod po svetu z besedami evangelista Janeza izpovedujejo vero: »Videli smo njegovo slavo, slavo kakor Edinorojenega, ki prihaja od Očeta, polno milosti in resnice« (Jn 1,14).

Tudi danes, medtem ko po svetu vlečejo vetrovi vojne in že zastareli model razvoja še vedno uničuje ljudi, nas Božič kliče k znamenju Deteta, da ga prepoznamo na obličju otrok, zlasti tistih, za katere kakor za Jezusa »ni prostora v prenočišču« (Lk 2,7).

Jezusa vidimo v otrocih na Bližnjem vzhodu, ki še vedno trpijo, ker se zaostrujejo napetosti med Izraelci in Palestinci. Na ta praznični dan prosimo od Gospoda mir za Jeruzalem in za vso Sveto deželo; molimo, da bi med stranmi v sporu prevladala volja po obnovitvi dialoga in bi končno mogli priti do sporazumne rešitve, ki bi omogočila mirno sožitje dveh držav znotraj meja, za katere bi se dogovorili med seboj in bi bile mednarodno priznane. Gospod naj podpira tudi napore vseh v mednarodni skupnosti, ki jih žene volja za dobro, da bi pomagali tej preizkušani deželi kljub težkim oviram najti slogo, pravičnost in varnost, na katere že dolgo časa čaka.

Jezusa vidimo na obličjih sirskih otrok, ki so še zaznamovana z vojno, ki je okrvavila deželo v teh letih. Naj ljubljena Sirija končno najde spoštovanje dostojanstva vsakega človeka s pomočjo skupne zavzetosti za obnovo družbenega tkiva ne glede na etnično in versko pripadnost. Jezusa vidimo v otrocih v Iraku, ki je še vedno ranjen in razdeljen zaradi sovraštva, ki ga je zadelo zadnjih petnajst let; in v otrocih v Jemnu, kjer poteka v veliki meri pozabljeni spor z globokimi humanitarnimi posledicami za prebivalstvo, ki trpi lakoto in širjenje bolezni.

Jezusa vidimo v afriških otrocih, zlasti tistih, ki trpijo v Južnem Sudanu, v Somaliji, v Burundiju, v Demokratični republiki Kongo, v Srednjeafriški republiki in v Nigeriji.

Jezusa vidimo v otrocih vsega sveta, kjer miru in varnosti grozijo preteče napetosti in novi spori. Molimo, da bi mogli na korejskem polotoku premagati nasprotovanja in bi zraslo medsebojno zaupanje, ki je v interesu vsega sveta. Detetu Jezusu izročamo Venezuelo, da bi mogla nadaljevati vedro soočenje med različnimi družbenimi skupinami v prid vsega ljubljenega venezuelskega ljudstva. Jezusa vidimo v otrocih, ki skupaj s svojimi družinami trpijo nasilje zaradi spora v Ukrajini in njegove težke humanitarne posledice in molimo, da bi Gospod čimprej naklonil mir tej dragi deželi.

Jezusa vidimo v otrocih, katerih starši nimajo dela in se mučijo, da bi otrokom ponudili varno in vedro prihodnost. In v tistih, ki so jim ukradli otroštvo in so primorani, da že od malega delajo, ali pa so jih brezvestni plačanci rekrutirali za vojake.

Jezusa vidimo v mnogih otrocih, ki so prisiljeni zapustiti lastne dežele, potovati sami v nečloveških razmerah in so lahek plen trgovcev z ljudmi. Prek njihovih oči vidimo dramo tolikih prisilnih migrantov, ki tvegajo celo življenje, ko se odpravljajo na izčrpavajoča potovanja, ki se včasih tudi tragično končajo. Znova vidim Jezusa v otrocih, ki sem jih srečal med zadnjim potovanjem v Mjanmar in Bangladeš, in si želim, da bi mednarodna skupnost ne nehala z napori, da bi bilo dostojanstvo manjšin, ki so prisotne v regiji ustrezno zaščiteno. Jezus dobro pozna bolečino nesprejetosti in utrujenost človeka, ki nima, kamor bi glavo naslonil. Naše srce naj ne bo zaprto, kakor so bile betlehemske hiše.

Dragi bratje in sestre!
Tudi nam je nakazano božično znamenje: »otrok, povit v plenice« (Lk 2,12). Kakor Devica Marija in sveti Jožef, kakor betlehemski pastirji sprejmimo v Detetu Jezusu Božjo ljubezen, ki se je za nas učlovečila, in se zavzemimo, da bomo z njegovo milostjo naredili naš svet bolj človeški, bolj dostojen za otroke danes in jutri.

Prevedel Miran Špelič OFM

Blagoslov in voščilo

Potem ko je sveti oče z verniki zmolil Andelovo češčenje, je sledil blagoslov, med katerim sta ob papežu stala kardinal Prosper Grech in  kardinal Leonardo Sandri, ki je napovedal, da bo sveti oče podelil popolni odpustek vsem, ki so ga spremljali na trgu, preko sredstev družbenega obveščanja in novih tehnologij in ki so izpolnili pogoje za prejem odpustka.

Sveti oče je po blagoslovu še voščil v italijanščini: »Vam, dragi bratje in sestre, ki ste prišli z vseh koncev sveta na ta trg, in ki ste iz raznih dežel povezani po radiu, televiziji in drugih sredstvih obveščanja, namenjam svoje prisrčno voščilo. Naj rojstvo Kristusa Zveličarja prenovi srca, prebudi željo po izgradnji bolj bratske in solidarne prihodnosti ter prinese vsem veselje in upanje. Blagoslovljen Božič vsem!«

Vir: Radio Vatikan.