Sporočilo svetega očeta Frančiška za 108. svetovni dan migrantov in beguncev

25.9.2022 Katoliška cerkev Papež Frančišek, Migracije, Begunec
Papeževo srečanje z migranti 3. aprila 2022 med apostolskim potovanjem na Malto. Foto: Vatican Media Papeževo srečanje z migranti 3. aprila 2022 med apostolskim potovanjem na Malto. Foto: Vatican Media

V četrtek, 12. maja 2022, je izšlo sporočilo svetega očeta Frančiška za 108. svetovni dan migrantov in beguncev, ki ga bomo letos obhajali 25. septembra 2022 z naslovom Graditi prihodnost z migranti in begunci. Ta naslov izhaja iz Pisma Hebrejcem: »Nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje« (Heb 13,14).

Graditi prihodnost z migranti in begunci
»Nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje« (Heb 13,14).

Dragi bratje in sestre!
Končni smisel našega »potovanja« na tem svetu je iskanje resnične domovine, Božjega kraljestva, ki ga je vzpostavil Jezus Kristus, ki se bo v polnosti uresničilo, ko bo On ponovno prišel v slavi. Njegovo kraljestvo še ni dovršeno, je pa že prisotno v tistih, ki so sprejeli odrešenje. »Božje kraljestvo je v nas. Čeprav je še vedno eshatološko, je prihodnost sveta in človeštva, se istočasno že nahaja v nas.«[1]

Prihodnje mesto je »mesto, ki ima temelje in je njegov graditelj in stvaritelj Bog« (Heb 11,10). Njegov načrt predvideva intenzivno gradbeno dejavnost, v katero se moramo vsi čutiti osebno vpleteni. Gre za natančno delo osebnega spreobrnjenja in preoblikovanja stvarnosti, da bi vse bolje odgovarjala Božjemu načrtu. Drame zgodovine nas opominjajo, kako daleč je še dosega našega cilja, novi Jeruzalem, »prebivališče Boga med ljudmi« (Raz 21,3). Vendar nam zaradi tega ni treba izgubiti poguma. V luči tega, kar smo se naučili v stiskah zadnjih časov, smo poklicani, da obnovimo svojo zavezanost graditvi prihodnosti, ki bo bolj skladna z Božjim načrtom; sveta, v katerem bodo vsi mogli živeti v miru in dostojanstvu.

»Mi pa po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pravičnost« (2 Pt 3,13). Pravičnost je ena od sestavnih prvin Božjega kraljestva. Pri vsakdanjem iskanju njegove volje jo moramo graditi s potrpežljivostjo, žrtvovanjem in odločnostjo, da bi bili nasičeni vsi, ki so je lačni in žejni (prim. Mt 5,6). Pravičnost Kraljestva moramo razumeti kot izpolnitev božanskega reda, njegovega harmoničnega načrta, kjer v umrlem in vstalem Kristusu vse stvarstvo spet postane »dobro« in človeštvo zelo dobro« (prim. 1 Mz 1,1-31). Da pa bi zavladala ta čudovita harmonija, moramo sprejeti Kristusovo odrešenje, njegov evangelij ljubezni, da se odpravijo neenakosti in diskriminacije sedanjega sveta.

Nihče ne sme biti izključen. Njegov načrt je bistveno vključujoč in postavlja  v središče prebivalce bivanjskih obrobij. Med njimi je veliko migrantov in beguncev, razseljenih oseb in žrtev trgovine z ljudmi. Gradnja Božjega kraljestva je z njimi, saj brez njih ne bi bilo kraljestvo, ki ga Bog želi. Vključevanje ranljivih oseb je nujen pogoj za pridobitev polnega državljanstva. Gospod namreč pravi: »Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni » (Mt 25,34-36).

Graditi prihodnost z migranti in begunci pomeni tudi prepoznati in ovrednotiti, koliko lahko vsak izmed njih prispeva procesu gradnje. Ta pristop k migracijskemu pojavu rad gledam skozi neko Izaijevo preroško videnje, v katerem tujci niso predstavljeni kot napadalci in uničevalci, ampak kot prizadevni delavci, ki gradijo obzidje novega Jeruzalema, Jeruzalema, ki je odprt za vsa ljudstva (prim. Iz 60,10-11).

V isti prerokbi je prihod tujcev predstavljen kot vir obogatitve: »k tebi se bo obrnilo bogastvo morja, imetje narodov bo prišlo k tebi« (60,5). Zgodovina nas dejansko uči, da je bil prispevek migrantov in beguncev bistven za socialno in gospodarsko rast naših družb. In to je še danes. Njihovo delo, njihova zmožnost za žrtvovanje, njihova mladost in njihovo navdušenje obogatijo skupnosti, ki  jih sprejmejo. Ta prispevek pa bi lahko bil še veliko večji, če bi ga ovrednotili in podpirali s ciljno usmerjenimi programi. Gre za ogromen potencial, ki bi lahko prišel do izraza, če bi mu le dali možnost.

Prebivalci novega Jeruzalema – še vedno prerokuje Izaija – imajo vedno na stežaj odprta mestna vrata, da lahko vstopijo tujci s svojimi darovi: »Tvoja vrata bodo vedno odprta, noč in dan se ne bodo zaprla, da pripeljejo k tebi množico narodov« (60,11). Navzočnost migrantov in beguncev predstavlja velik izziv, pa tudi priložnost za kulturno in duhovno rast za vse. Po njihovi zaslugi imamo možnost, da bolje spoznamo svet in lepoto njegove raznolikosti. Lahko dozorevamo v človečnosti in skupaj gradimo večji »mi«. V vzajemni razpoložljivosti nastajajo prostori rodovitnega soočenja različnih pogledov in izročil, ki duha opirajo za nove perspektive. Odkrivamo tudi bogastvo, ki ga vsebujejo nam neznana verstva in duhovnosti, to pa nas spodbuja k poglabljanju naših lastnih prepričanj.

V Jeruzalemu ljudstev Gospodov tempelj lepšajo darovi, ki prihajajo iz tujih dežel: »Vsa kedárska drobnica se bo zbrala pri tebi, nebajótski ovni ti bodo stregli. Povzpeli se bodo na moj spravni oltar, hišo svojega veličastva bom poveličal« (60,7). V tej perspektivi prihod katoliških migrantov in beguncev daje nove energije cerkvenostnemu življenju skupnosti, ki jih sprejemajo. Pogosto so nosilci poživljajoče dinamike in animatorji zvenečih praznovanj. Podelitev verskih izrazov in različnih pobožnosti predstavlja privilegirano priložnost, da polnejše živimo katoliškost Božjega ljudstva.

Dragi bratje in sestre, in zlasti vi, mladi! Če hočemo sodelovati z našim nebeškim Očetom pri gradnji prihodnosti, storimo to skupaj z našimi brati in sestrami migranti in begunci. Gradimo jo danes! Prihodnost se namreč začenja danes in začenja se pri vsakem od nas. Odgovornosti za odločitve, ki jih je treba sprejeti sedaj, ne moremo prepustiti prihodnjim rodovom, da bi se lahko uresničil Božji načrt za svet in bi prišlo njegovo kraljestvo pravičnosti, bratstva in miru.

Molitev

Gospod, naredi nas za nosilce upanja,
da bo tam, kjer je tema, kraljevala tvoja luč,
in se bo tam, kjer je vdanost v usodo, spet rodilo zaupanje v prihodnost.

Gospod, naredi nas za orodje tvoje pravičnosti,
da bo tam, kjer je izključevanje, cvetelo bratstvo,
in kjer je pohlepnost, uspevala vzajemna podelitev.

Gospod, naredi nas za graditelje tvojega Kraljestva
skupaj z migranti in begunci
in z vsemi prebivalci vseh obrobij.

Gospod, naj se naučimo, kako lepo je,
če vsi živimo kot bratje in sestre. Amen.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 9. maja 2022

FRANČIŠEK


[1] Sv. Janez Pavel II., Govor ob obisku rimske župnije sv. Frančiška Asiškega in sv. Katarine Sienske, zavetnikov Italije, 26. novembra 1989.

Vir: Vatican News - slovenska redakcija