Sporočilo Dikasterija za medverski dialog ob budističnem prazniku Vesak

5.5.2023 Katoliška cerkev Ekumenizem
Foto: Pexels Foto: Pexels

Prefekt in tajnik Dikasterija za medverski dialog, kard. Miguel Ángel kardinal Ayuso Guixot in msgr. Indunil Janakaratne Kodithuwakku Kankanamalage, sta prijateljem budistom poslala sporočilo ob njihovem prazniku vesak z naslovom: Budisti in kristjani: Rane človeštva in zemlje ozdraviti s Karuna in Agape.

Budisti in kristjani: Rane človeštva in zemlje ozdraviti s Karuna in Agape

Dragi prijatelji budisti, ta Dikasterij, ki smo ga prej poznali kot Papeški svet za medverski dialog, vam pošilja prisrčne pozdrave ob vesaku, ob prazniku, v katerem obhajate Budovo rojstvo, razsvetljenje in smrt. Naj vas ta praznik še enkrat navdihne, da boste nadaljevali svoje iskanje razumevanja narave duhkhe, pogojev, ki jo povzročajo in kako jo je mogoče premagati.

Življenje ima svoj delež trpljenja in ran, praznične priložnosti pa nam lahko zagotovijo potrebno distanco od vsakdanje rutine, da se z njimi soočimo z novim zavedanjem. Večja sposobnost komuniciranja v globaliziranem svetu nam je dala vedeti, da problemi, s katerimi se soočamo, niso izolirani, ampak so sad napetosti in zla, v katere je vpleteno celotno človeštvo. Ran, ki mučijo svet, je veliko: revščina, diskriminacija in nasilje; brezbrižnost do ubogih, suženjstvo, ki izhaja iz razvojnih modelov, ki ne spoštujejo človekove osebe in narave; sovraštvo, ki ga motivirajo in podžigajo verske in nacionalistične skrajnosti; predvsem pa odnos brezupa do življenja, ki se izraža skozi različne oblike tesnobe in zasvojenosti. Vse to boleče razgalja našo skupno ranljivost.

Jasno zavedanje te skupne ranljivost zahteva nove oblike solidarnosti, ki jih oblikujejo naša verska izročila, v katerih iščemo »odgovore na nerešene uganke človeškega stanja, ki globoko vznemirjajo srca ljudi« (prim. Nostra Aetate 1). Ker smo ena sama človeška družina, smo drug z drugim povezani kot bratje in sestre, med seboj odvisni prebivalci zemlje. Plujemo v istem čolnu, »kjer so težave enega človeka težave vseh. Spet se zavedamo, da se nihče ne more rešiti sam; rešimo se lahko samo skupaj« (papež Frančišek, Fratelli Tutti, 32). Zaradi tega se nam zdi primerno opozoriti na potencial naših verskih izročil, da ponudijo zdravila, ki so sposobna pozdraviti naše težke rane in rane naših družin, naših narodov in našega planeta.

Dragi budistični prijatelji, vi ponujate ozdravljenje z utelešenjem karune – sočutja do vseh bitij, ki jo je učil Buda (Sutta Nipata 1.8, Sutta Nipata 2.4) ali z nesebičnim delovanjem, kot je to storil Bodhisatva, ki se je odpovedal vstopu v Nirvano in je ostal na svetu, da bi si prizadeval za lajšanje trpljenja vseh bitij vse do njihove osvoboditve. Buda takole opisuje človeka, ki je v celoti poučen s karuno: »Prebiva z umom, ki ga spremlja sočutje, ki nežno obarva eno smer. Tudi drugo smer. Tudi tretjo smer. Tudi četrto smer. Na ta način on zgoraj, spodaj, okoli, povsod, ko se poistoveti z vsemi, prebiva in obarva svet vseh (bitij) z duhom, ki ga spremlja obsežno, vzvišeno, neomejeno sočutje, brez  sovražnosti in brez slabe volje« (Abhidhamma Pitakaya Vibhanga b). Tisti, ki prebivajo z umom, ki ga spremlja sočutje, nudijo protistrup globalnim krizam, ki smo jih omenili, ko ponujajo celovito sočutje kot odgovor na razširjeno in med seboj povezano zlo.

Podobno za kristjane ni bolj učinkovitega zdravila, kot je uresničevanje agape (nesebične ljubezni), ki je velika dediščina, ki jo je Jezus zapustil svojim sledilcem. Jezus svojim učencem ponuja dar božje ljubezni – agape – in jih uči medsebojne ljubezni (prim. Janez 15,13). Navaja primer človeka, ki si je dal veliko opraviti, da bi ozdravil tujca, sovražnika njegovega ljudstva, ki je bil žrtev razbojnikov: »Do njega pa je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj« (Lk 10,33-34). Samarijan je človeku v potrebi pokazal konkretno bližino.

Rada bi poudarila klic papeža Frančiška, naj služimo drugim s sočutjem, naj ljubimo konkretno, ne abstraktno, z ljubeznijo, ki »je milost, velikodušnost, želja po bližini in se ne obotavlja darovati se in žrtvovati za ljubljena bitja. Ljubezen pomeni v vsem deliti usodo ljubljenega. Ljubezen nas dela podobne, ustvarja enakost, podira zidove in razdalje« (Sporočilo za post 2014). Podobno je poudarek, ki ga je Buda dal urjenju srca, posebno dragocen v trenutku, v katerem skupaj napredujemo v naših prizadevanjih za spodbujanje ozdravljenja: »Razvijajte meditacijo o sočutju; kajti ko boste razvili meditacijo o sočutju, bo vsaka krutost opuščena« (Maharahulovada Sutta - MN 62).

Prizadevajmo si, da bomo živeli z večjo ljubeznijo in sočutjem ter skupaj delajmo za izgradnjo bolj pravičnega, miroljubnega in zedinjenega sveta. »Izžarevajte brezmejno ljubezen do vsega sveta – zgoraj, spodaj in povprek – brez ovir, brez slabe volje, brez sovraštva« (Karaniya Metta Sutta, Sn. 1.8). Bratje in sestre budisti, veselite se obilnih blagoslovov in veselja, da prispevate k ozdravljenju ran družbe in zemlje, našega skupnega doma.
Iz Vatikana, 16. aprila 2023

Miguel Ángel kardinal Ayuso Guixot, MCCJ, prefekt
Msgr. Indunil Janakaratne Kodithuwakku Kankanamalage, tajnik

Vir: Vatican News - slovenska redakcija