Od 3. do 28. oktobra 2018 bo v Vatikanu potekalo 15. redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo Mladi, vera in razločevanje poklicanosti.
Izbrana tema je izraz pastoralne skrbi Cerkve do mladih in je v kontinuiteti s tistim, kar je prišlo v ospredje med zadnjima sinodalnima zasedanjema o sinodi in s posinodalno apostolsko spodbudo Amoris laetitia. Namen je spremljati mlade na njihovi življenjski poti do zrelosti, da bi s pomočjo procesa razločevanja lahko odkrili svoj življenjski načrt in ga z veseljem uresničili, tako da bi se odprli za srečanje z Bogom in z ljudmi ter aktivno sodelovali v izgrajevanju Cerkve in družbe.
Delegat Slovenske škofovske konference bo mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
Instrumentum laboris
19. junija 2018 so v Rimu predstavili delovni document oz. Instrumentum laboris za 15. redno generalno zasedanje škofovske sinode. Instrumentum laboris ponuja številne iztočnice za razmislek in usmerja k iskanju konkretnih odgovorov. Dokument želi biti pripomoček pri spoznavanju, interpretiranju in izbiranju. Prav tako spodbuja k hoji, osvetljuje probleme in išče poti z rešitvami.
Prvi cilj sinode o mladih je ozavestiti celotno Cerkev o njeni pomembni in nikakor zgolj pomožni nalogi, da spremlja vsakega mladega proti veselju ljubezni. Izhajajoč iz tega poslanstva bo Cerkev sama lahko obnovila mladostni dinamizem. Za Cerkev je pomembno sprejeti to priložnost in začeti razločevanje poklicanosti, da bi tako lahko bolje odgovarjala na svojo poklicanost biti duša, luč, sol in kvas našega sveta.
Instrumentum laboris je urejen po metodi razločevanja. Sama sinoda je v bistvu urjenje v razločevanju, saj proces sledi istim korakom, ki pomagajo mlademu človeku, da odkrije lastno poklicanost. Trije elementi razločevanja so: spoznati, razlagati in izbrati (prim. Veselje evangelija, 51). Ravno to so naslovi treh glavnih delov dokumenta.
Prvi del pod naslovom Spoznati: Cerkev v poslušanju stvarnosti predstavi današnjo situacijo, v kateri se nahajajo mladi po vsem svetu. Globalizacija sicer res ustvarja veliko poenotenosti, a socialne, ekonomske, kulturne, verske in duhovne razlike ostajajo. V petih poglavjih je govor o tem, kaj danes pomeni biti mlad človek, predstavljene so različne izkušnje in jeziki, v ospredje je postavljena kultura odmetavanja, opredeljeni so antropološki in kulturni izzivi, poudarek pa je narejen tudi na poslušanju mladih.
Drugi del dokumenta, sestavljen je iz štirih poglavij, ima naslov Razlagati: vera in razločevanje poklicanosti. V luči vere je predstavljena panorama različnih zornih kotov v zvezi s ključnimi besedami sinode: mladost, poklicanost, razločevanje in spremljanje.
Naslov tretjega dela je vzet iz apostolske spodbude Veselje evangelija: Izbrati: poti pastoralnega in misijonarskega spreobrnjenja (prim. Veselje evangelija, 25). V štirih poglavjih je predstavljena celostna perspektiva, izpostavljena je potreba po vstopi v vsakdanje življenje, v ospredje je postavljena skupnost, ki je evangelizirana in ki evangelizira, opredeljena pa je tudi animacijska in organizacijska plat pastorale.
Instrumentum laboris predstavlja trenutek konvergence poslušanja vseh cerkvenih komponent in tudi različnih glasov, ki ji pripadajo. Dokument je namreč sad obsežnega posvetovalnega dela, ki ga je vodilo generalno tajništvo sinode. Med različnimi iniciativami je spomnil na mednarodni seminar o mladih, septembra 2017, spletni vprašalnih, na katerega so odgovarjali mladi, ter predsinodalno srečanje marca letos.
Povezave:
· http://www.synod2018.va/content/synod2018/it.html
· Pismo papeža Frančiška mladim ob predstavitvi pripravljalnega dokumenta za sinodo 2018
· Predsinodalno srečanje mladih v Rimu
· Sinoda o družini 2015
Škofovska sinoda
Škofovska sinoda je stalna ustanova, ki jo je na željo koncilskih očetov 15. septembra 1965 ustanovil papež Pavel VI. (1963–1978) z namenom, da ohranja duha, ki se je oblikoval v času drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Prvo zasedanje sinode je bilo leta 1967.
Škofovska sinoda je zborovanje iz različnih delov sveta izbranih škofov, ki se ob določenih časih zberejo, da pospešujejo tesno povezanost med papežem in škofi ter z nasveti pomagajo pri skrbi za ohranjanje in rast vere in morale, pri ohranjevanju in utrjevanju cerkvene discipline, pa tudi pri pretresanju vprašanj, ki zadevajo delovanje Cerkve v svetu. Škofovska sinoda je neposredno pod papeževo oblastjo. Rimski škof, ki sinodo skliče po potrebi in določi kraj zborovanja, potrdi izvolitev članov, določi vsebino, o kateri bodo razpravljali, in dnevni red, sinodi tudi predseduje, za predsedovanje pa lahko izbere tudi svojega namestnika.
Sinodalna zborovanja so rednain izredna, na njih pa škofje razpravljajo o stvareh, ki zadevajo blagor vesoljne Cerkve. Posebna zborovanja so namenjena zadevam, vezanim le na določeno regijo oziroma regije (npr. Evropo, Afriko, družino…).
Škofovsko sinodo, ki se zbere na splošnem rednem zborovanju, sestavljajo člani (med njimi je večina škofov), ki jih za posamezna zborovanja izvolijo škofovske konference, nekatere pa neposredno imenuje papež. Tem se pridruži še nekaj izvoljenih članov redovnih ustanov.
Škofovsko sinodo, ki se zbere na splošnem izrednem zborovanju in razpravlja o stvareh, ki zahtevajo hitro rešitev, sestavljajo člani, ki so imenovani po službi (večina med njimi je škofov), nekatere pa neposredno imenuje papež. Tem se pridruži še nekaj izvoljenih članov redovnih ustanov.
Škofovsko sinodo, ki se zbere na posebnem zborovanju, sestavljajo člani predvsem iz tistih regij, za katere je bila sklicana.
Po zaključku zborovanja delegatom zaupana naloga preneha. Škofovska sinoda ima stalno glavno tajništvo s tajnikom in svetom tajništva. Za posamezno zborovanje sinode papež poleg tega imenuje enega ali več posebnih tajnikov. Njihov mandat pa je vezan samo na posamezno zborovanje (prim. Zakonik cerkvenega prava, kann. 342–348).
