Slovenski škofje so na 74. seji SŠK, ki je bila v sredo, 31. julija 2013, v Ljubljani, izvolili novega predsednika in podpredsednika SŠK. Za predsednika je bil izvoljen novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan, za podpredsednika pa celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije msgr. dr. Stanislav Lipovšek.
Škofovska konferenca je zbor škofov Katoliške Cerkve določenega naroda ali ozemlja, v okviru katerega škofje opravljajo svoje poslanstvo v obliki pastoralne, bogoslužne, katehetske in drugih dejavnosti. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) predstavlja najvišjo ustanovo Katoliške Cerkve v Republiki Sloveniji. Njeno ozemlje sovpada z državnimi mejami. Po statutu so člani SŠK vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo.
Člani Slovenske škofovske konference so:
-
ordinariji oz. krajevni škofje:
msgr. Andrej Glavan, novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije
msgr. dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof in apostolski administrator mariborske nadškofije
msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski škof in
msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof -
pomožni škof:
msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof -
upokojeni škof:
msgr. Metod Pirih, upokojeni koprski škof
Nekdanji člani SŠK
- msgr. dr. Franc Kramberger, upokojeni mariborski nadškof,
- nj. em. kard. dr. Franc Rode, upokojeni ljubljanski nadškof,
- msgr. dr. Jožef Smej, upokojeni mariborski pomožni škof,
- msgr. dr. Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof,
- msgr. dr. Marjan Turnšek, upokojeni mariborski nadškof,
- msgr. Alojz Uran, upokojeni ljubljanski nadškof
Generalni tajnik SŠK je p. dr. Tadej Strehovec
Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi pa ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Franc Rode, (1997–2004). Tretji predsednik je bil od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, ki je leta 2006 ob ustanovitvi nove nadškofije in metropolije postal nadškof metropolit. Četrti je bil od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran, peti pa je bil od 11. januarja 2010 dalje ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. Za šestega predsednika je bil 31. julija 2013 izvoljen novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan.
Kratek zgodovinski opis
Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 19. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca (SPŠK).
Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Papež Benedikt XVI. je 7. aprila 2006 v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in Novem mestu). Dotedanjo mariborsko škofijo je povzdignil v nadškofijo in metropolijo ter tako preoblikoval enotno cerkveno pokrajino v Sloveniji. Na novo imenovani škofje so bili maja in junija 2006 tudi umeščeni.