Predstavitev papeževe poslanice za 53. svetovni dan miru z naslovom Mir kot pot upanja

30.12.2019 Ljubljana Mir, Cerkev v Sloveniji, Papež Frančišek
Foto: Tatjana Splichal Foto: Tatjana Splichal

Kot je že v navadi, se dogodki v galeriji Družina vsako leto končajo s predstavitvijo papeževe poslanice za svetovni dan miru, ki ga v Katoliški cerkvi praznujemo 1. januarja. Letošnja poslanica je bila že 53. in nosi naslov Mir kot pot upanja. O njej sta v ponedeljek, 30. decembra, v galeriji Družina v Ljubljani spregovorila ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki je letošnjo poslanico prevedel, in urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič. Pogovor je vodila Manica Ferenc.

V poslanici je papež Frančišek navedel smernice, po katerih naj bi gradili pot miru, odgovornost za spremembe pa prepušča nam, je dejal nadškof Zore. Pri tem so ključni dialog, sprava in spreobrnjenje, ki so poleg miru, poti in upanja svetopisemske besede, kot je ugotovil Rafko Valenčič.  Vendar mir in varnost nista združljiva s strahom in grožnjo, je nadaljeval nadškof, zato se miru tako ne more doseči. Poklicani smo v bratstvo, ki temelji v Bogu. Vojne nastanejo zaradi nesprejemanja drugega, pohlepa in volje do oblasti. Nasprotno pa dialog spodbuja poslušanje. Papež Frančišek omenja tudi spomin, ki pripomore, da se iz preteklosti učimo, nas spodbuja za gradnjo pravičnejšega sveta in odpira za upanje, ko se spomnimo, da se celo v najhujših časih rodi solidarnost.

Pot do miru je tudi trdnost, da lahko zaupamo v dano besedo, spoštovanje prava in odpuščanje. »Opustimo željo po gospodovanju in se naučimo drug na drugega gledati kot na brate in sestre, kot na otroke istega očeta. Zanimiva papeževa beseda, zanimivo povabilo, pravi, da drug drugega ne smemo nikoli omejiti na to, kar bi nekdo lahko rekel ali storil, ampak ga moramo upoštevati zaradi obljube, ki jo nosi v sebi. Le če bomo izbrali pot spoštovanja, bomo mogli prelomiti spiralo maščevanja in stopili na pot upanja.«

Nadškof je pozval tudi k bolj poštenem ekonomskem sistemu, solidarnosti do vščečnih in nevšečnih in za vsakršno nenasilje. Ob koncu poslanice se je papež spomnil še na ekološko ozaveščenost. Božje stvarstvo nam je dano, da ga varujemo in ne izkoriščamo. Papež poslanico zaključuje z željo, da bi nam Sveti duh dan za dnem predlagal drže in besede, da bi postali tvorci pravičnosti in tvorci miru, in to v prvi osebi. »Mi smo tvorci sprememb, mi smo tvorci miru,« je poudaril nadškof Zore.

Urednik zbirke Cerkveni dokumenti je ugotovil, da so vse poslanice aktualne, odražale so čas, v katerem so nastale. Letos sta na papeževo poslanico vplivala potovanje na Japonsko in sinoda o Amazoniji. Sicer pa po urednikovem mnenju papež sporoča, da je naloga Cerkve, da je sama glasnik sprememb v občestvu, znotraj sebe in zunaj.