Poziv TV Slovenija, da posreduje dokaze za navedbe v informativni oddaji Odmevi

22.1.2021 Slovenija Škofija Maribor, Medij

V informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija 1 je bil 21. januarja 2021 predstavljen prispevek z naslovom »Deset let od odkritja afer Zvon ena in dva«, ki ga je pripravil novinar Matej Korošec. Prispevek je po mnenju Slovenske škofovske konference (SŠK) vseboval nekatere neresnične in neargumentirane navedbe, s katerimi Katoliška cerkev ne razpolaga. Zato je SŠK vodstvu TV Slovenija posredovala zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja ter pojasnil glede naslednjih trditev:

1.)   Trditev: »Za propadlima Cerkvenima holdingoma Zvon ena in Zvon dva ter Gospodarstvom Rast je ostalo skoraj dve milijardi evrov dolgov in več kot 65.000 opeharjenih delničarjev.«
Prosimo vas, da nam posredujete dokazila (strokovne študije, analize, dokumente in druga dokazila), ki dokazujejo omenjeni trditvi: t. j. dve milijardi evrov dolgov in da je bilo več kot 65.000 delničarjev opeharjenih.

2.)   Trditev: »Zlom je zamajal tudi slovenski bančni sistem«.
Prosimo za dokazila (strokovne študije, analize, dokumente in druga dokazila), ki dokazujejo trditev, da je finančni zlom Nadškofije Maribor vzročno neposredno zamajal slovenski bančni sistem.

3.)   Trditev: »Mariborska Nadškofija je pred desetletjem začetek svojega finančnega konca prikrivala celo Vatikanu in papežu.«
Prosimo za dokazila (strokovne analize, dokumente, sodbe sodišč in druga dokazila), ki dokazujejo omenjeno trditev o prikrivanju Nadškofije Maribor.

4.)   Trditev: »Prvi podatki so razkrili milijardno dolžniško luknjo, ki se je do danes skoraj podvojila.«
Prosimo za dokazila (strokovne študije, analize, dokumente in druga dokazila), ki dokazujejo omenjeno trditev o milijardni dolžniški luknji ter njeni podvojitvi.

5.)   Trditev: »Finančne mahinacije so oslabile skoraj celotni slovenski bančni sistem in ogrozile več kot 30 domačih in tujih podjetij, med njimi Helios, Cinkarno Celje, Mladinsko knjigo, Cetis in Geo, ki jih je nato reševala država ter opeharile več kot 65.000 malih delničarjev… Skoraj dvomiljardno luknjo, ki je za njihovimi posli nastala pa bomo pokrili davkoplačevalci.«
Prosimo za dokazila (študije, analize, dokumente in druga dokazila), ki dokazujejo trditve, da so oz. bodo davkoplačevalci pokrili »dvomilijardno luknjo«. Prav tako vas lepo prosimo, za pojasnila, katere finančne mahinacije naj bi se dogajale in kdo, kdaj ter kako naj bi jih izvedel.

Ob tem na SŠK spominjamo na stališče v zadevi finančnega poslovanja Nadškofije Maribor, ki je bilo predstavljeno na seji Odbora Državnega zbora za pravosodje (10. januarja 2017) (https://katoliska-cerkev.si/stalisce-ssk-na-seji-odbora-za-pravosodje-v-dz-do-predloga-poplacila-nadomestila-rimokatoliski-cerkvi-iz-naslova-denacionalizacijskih-postopkov-in-ostalih-terjatev):

»Na SŠK ocenjujemo informacije, da naj bi podjetja v lasti sestavnih delov Katoliške cerkve povzročila škodo državnim bankam v višini pol milijarde evrov, kot neresnične. Dejstva so popolnoma drugačna. V zadevi holdingov Zvon 1 in Zvon 2 je bil eden od večjih lastnikov družba Gospodarstvo Rast, d. o. o., v večinski lasti Nadškofije Maribor. Po nam dostopnih informacijah sta leta 2010 dve državni banki upnici (NLB in Abanka) zaradi političnih razlogov odklonili program prestrukturiranja dolgov Zvon 1 in Zvon 2, čeprav so se z njim strinjale vse ostale zasebne banke upnice. Zaradi nesodelovanja omenjenih bank sta bila Zvon 1 in Zvon 2 prisiljena začeti stečaj navkljub dejstvu, da sta imela na dan 31. 3. 2010 po cenitvi mednarodnega svetovalnega podjetja KPMG za 477 milijonov evrov premoženja in naložb. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh holdingov Zvon 1 in Zvon 2 je bila na dan 31. 12. 2010 vrednost vseh dolgov 423,3 milijonov eur. To pomeni, da so premoženje in naložbe Zvona 1 in Zvona 2 za 53,7 milijonov eur presegali njune dolgove. Državna NLB je zato najela mednarodno svetovalno podjetje ATKEARNEY, ki je ugotovilo, da je bilo premoženja v obeh Zvonovih več kot dolgov in predlagalo načrt prodaje naložb, po katerem bi Zvon 1 in Zvon 2 do leta 2015 bankam odplačala 371 milijonov eur dolga; od tega 183,1 milijonov eur že do konca leta 2011. S tem načrtom so se sprva strinjale vse banke, nato pa sta nasprotovali samo dve banki: državni banki NLB in Abanka. Obe sta v zadnjem trenutku, najverjetneje zaradi političnih razlogov, odstopili od podpisa sporazuma. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki, zaradi katerih je bila finančno najbolj oškodovana Nadškofija Maribor. Ob tem poudarjamo tudi, da so državne banke podprle finančno prestrukturiranje Istrabenza, v primeru Zvonov pa so ga zavrnile. Popolnoma nesprejemljiva je… trditev, da je Katoliška cerkev odgovorna za bančno luknjo. Dejstvo je, da sta holdinga Zvon 1 in Zvon 2 povsem ločena in avtonomna pravna subjekta, ki nimata nobene pravne povezave z versko skupnostjo Katoliško Cerkvijo. Dejstvo je, da je bančna luknja nastala zaradi premalo zavarovanih kreditov državnih bank, v primerih Zvon 1 in Zvon 2 pa je bilo v stečajnem postopku za 477 milijonov eur premoženja in naložb prodanega oziroma se ta še prodaja. Ob tem poudarjamo, da sta imela Zvon 1 in Zvon 2 ob stečaju v lasti podjetja, kot so Helios Domžale, Iskra Avtoelektrika, Gea Slovenska Bistrica, T-2, Cinkarna Celje, Cetis Graf, Mladinska knjiga Založba, Alpetour, ZVD Zavod za varstvo pri delu, Steklarna Rogaška, Krekov DZU, RRC, Terme Dobrna, Terme Olimia. Za ilustracijo navajamo samo primer Heliosa Domžale, ki je bil v 38.30% lasti Zvona 1 in ki je bil po nam dostopnih podatkov prodan avstrijskemu holdingu Ring International za zgolj 140 milijonov eur. Konec leta 2016 pa je bil prodan japonskemu podjetju za 572 milijonov eur. Takšnih in podobnih primerov je veliko in vprašanje je, zakaj se še vedno širijo neresnice in zavaja javnost s trditvijo, da državne banke upnice Zvonov niso bile poplačane s prodajo podjetij, ki sta jih imela v lasti. Na SŠK na podlagi nam dostopnih podatkov menimo, da so bile državne banke iz naslova Zvon 1 in Zvon 2 poplačane oziroma bodo poplačane in da Katoliška cerkev ni odgovorna za državno sanacijo izgub bank v državni lasti. … Predlagamo, naj se sproži parlamentarna preiskava, kako so ravnale državne banke in ali niso z neprimerno finančno politiko povzročile, da so brez razlogov propadla uspešna podjetja oziroma holdingi, del najboljših slovenskih podjetij pa je bil zaradi napačnih odločitev vodstev državnih bank verjetno za prenizko ceno prodan tujim finančnim skladom oz. podjetjem. Na SŠK smo prepričani, da je pri poslovanju holdingov Zvon 1 in Zvon 2 prišlo do oškodovanja Nadškofije Maribor in da je celotna Katoliška cerkev v Sloveniji utrpela veliko finančno in moralno škodo. Zato pozivamo vse državne organe, da preiščejo poslovanje podjetij in državnih bank ter v primeru nepravilnosti sprožijo ustrezne postopke. Prav tako pričakujemo, da poslanci ne boste zlorabljali te finančne tragedije za širjenje neresničnih informacij ter spodbujanje verske nestrpnosti do katoličanov in Cerkve v Sloveniji. Prepričani smo, da je v času pred naslednjimi državnozborskimi volitvami nepošteno in krivično graditi politične kampanje na stigmatizaciji Katoliške cerkve, problematiziranju denacionalizacije in medijski gonji zaradi odškodnin, ki so nastale zaradi premalo vestnega dela državnih ustanov in političnih pritiskov.«

Tiskovni urad SŠK