Ljubljana, 10. januar 2017
Stališče Slovenske škofovske konference na seji Odbora za pravosodje v Državnem zboru do »Predloga poplačila nadomestila Rimokatoliški cerkvi iz naslova denacionalizacijskih postopkov in ostalih terjatev«
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) ocenjuje »Predlog poplačila nadomestila Katoliški cerkvi iz naslova denacionalizacijskih postopkov in ostalih terjatev«, ki ga je podala skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek, kot neprimernega ter predlaga njegovo zavrnitev. Razlogi za takšno stališče SŠK so na strani predlagateljev, saj ti:
1. zavajajo glede razlogov, zakaj je oziroma bo prišlo do odškodnin v primeru prepočasnega vračanja odvzetega premoženja;
2. navajajo neresnične trditve glede domnevne finančne škode v primeru državnih bank in posledične dokapitalizacije iz javnih sredstev.
Na SŠK smo prepričani, da je glavni namen priporočila zgolj pridobivanje omejenih političnih koristi na račun širjenja neresničnih informacij ter netenja nestrpnosti do katoliške skupnosti v Sloveniji. Prav tako gre za pozivanje k diskriminatorni obravnavi sestavnih delov Katoliške cerkve v primeru poplačila nadomestila iz naslova denacionalizacijskih postopkov. Menimo, da je vrnitev odvzetega premoženja katoliški skupnosti v Sloveniji pravična, zato je treba krivične odločbe prejšnjega totalitarnega sistema odpraviti. S predlagateljem se strinjamo, da je postopek vračanja prepočasen in zamuden. Ob tem poudarjamo, da krivda ni na strani denacionalizacijskih upravičencev oziroma Cerkve, temveč na strani pristojnih državnih organov in dela politike, ki je petindvajset let izvajal medijsko in politično gonjo proti Cerkvi zgolj zaradi tega, ker je vztrajala pri tem, kar ji po vseh načelih pravičnosti pripada. Zato predlagamo, da predlagatelj spremeni vsebino predloga priporočila in od vlade zahteva, da ugotovi odgovornost vseh političnih in državnih organov, ki so nerazumno zavlačevali denacionalizacijske postopke kljub zavedanju, da bo država morala plačati nadomestilo za neuporabo premoženja in pripadajoče obresti. SŠK bo takšno priporočilo vladi podprla.
Glede vračil v postopkih denacionalizacije poudarjamo, da Cerkev ne zahteva odškodnin za neuporabo premoženja v času od 1945 do 1991. Prav tako ne zahteva odškodnin za financiranje obnov vrnjenega premoženja, ki je bilo v večini primerov vrnjeno v neprimernem in poškodovanem stanju.
Na SŠK nadalje ocenjujemo informacije predlagateljev, da naj bi podjetja v lasti sestavnih delov Katoliške cerkve povzročila škodo državnim bankam v višini pol milijarde evrov, kot neresnične. Dejstva so popolnoma drugačna. V zadevi holdingov Zvon 1 in Zvon 2 je bil eden od večjih lastnikov družba Gospodarstvo Rast, d. o. o., v večinski lasti Nadškofije Maribor. Po nam dostopnih informacijah sta leta 2010 dve državni banki upnici (NLB in Abanka) zaradi političnih razlogov odklonili program prestrukturiranja dolgov Zvon 1 in Zvon 2, čeprav so se z njim strinjale vse ostale zasebne banke upnice. Zaradi nesodelovanja omenjenih bank sta bila Zvon 1 in Zvon 2 prisiljena začeti stečaj navkljub dejstvu, da sta imela na dan 31. 3. 2010 po cenitvi mednarodnega svetovalnega podjetja KPMG za 477 milijonov evrov premoženja in naložb. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh holdingov Zvon 1 in Zvon 2 je bila na dan 31. 12. 2010 vrednost vseh dolgov 423,3 milijonov eur. To pomeni, da so premoženje in naložbe Zvona 1 in Zvona 2 za 53,7 milijonov eur presegali njune dolgove. Državna NLB je zato najela mednarodno svetovalno podjetje ATKEARNEY, ki je ugotovilo, da je bilo premoženja v obeh Zvonovih več kot dolgov in predlagalo načrt prodaje naložb, po katerem bi Zvon 1 in Zvon 2 do leta 2015 bankam odplačala 371 milijonov eur dolga; od tega 183,1 milijonov eur že do konca leta 2011. S tem načrtom so se sprva strinjale vse banke, nato pa sta nasprotovali samo dve banki: državni banki NLB in Abanka. Obe sta v zadnjem trenutku, najverjetneje zaradi političnih razlogov, odstopili od podpisa sporazuma. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki, zaradi katerih je bila finančno najbolj oškodovana Nadškofija Maribor. Ob tem poudarjamo tudi, da so državne banke podprle finančno prestrukturiranje Istrabenza, v primeru Zvonov pa so ga zavrnile.
Popolnoma nesprejemljivo je, da predlagatelj »Predloga poplačila nadomestila Rimokatoliški Cerkvi iz naslova denacionalizacijskih postopkov in ostalih terjatev« neresnično trdi, da je Katoliška cerkev odgovorna za bančno luknjo. Dejstvo je, da sta holdinga Zvon 1 in Zvon 2 povsem ločena in avtonomna pravna subjekta, ki nimata nobene pravne povezave z versko skupnostjo Katoliško Cerkvijo. Dejstvo je, da je bančna luknja nastala zaradi premalo zavarovanih kreditov državnih bank, v primerih Zvon 1 in Zvon 2 pa je bilo v stečajnem postopku za 477 milijonov eur premoženja in naložb prodanega oziroma se ta še prodaja. Ob tem poudarjamo, da sta imela Zvon 1 in Zvon 2 ob stečaju v lasti podjetja, kot so Helios Domžale, Iskra Avtoelektrika, Gea Slovenska Bistrica, T-2, Cinkarna Celje, Cetis Graf, Mladinska knjiga Založba, Alpetour, ZVD Zavod za varstvo pri delu, Steklarna Rogaška, Krekov DZU, RRC, Terme Dobrna, Terme Olimia. Za ilustracijo navajamo samo primer Heliosa Domžale, ki je bil v 38.30% lasti Zvona 1, ki je bil po nam dostopnih podatkov prodan avstrijskemu holdingu Ring International za zgolj 140 milijonov eur. Konec leta 2016 je bil prodan japonskemu podjetju za 572 milijonov eur, kar je za več kot polovico vsega dolga obeh Zvonov. Takšnih in podobnih primerov je veliko in vprašanje je, zakaj predlagatelj še vedno širi neresnice in zavaja javnost s trditvijo, da državne banke upnice Zvonov niso bile poplačane s prodajo podjetij, ki sta jih imela v lasti.
Na SŠK na podlagi nam dostopnih podatkov menimo, da so bile državne banke iz naslova Zvon 1 in Zvon 2 poplačane oziroma bodo poplačane in da Katoliška cerkev ni odgovorna za državno sanacijo izgub bank v državni lasti. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo predlagatelji javno opravičili za širjenje dezinformacij ter umaknili predlog spornega priporočila. Predlagamo, naj predlagatelji raje sprožijo parlamentarno preiskavo, kako so ravnale državne banke in ali niso z neprimerno finančno politiko povzročile, da so brez razlogov propadla uspešna podjetja oziroma holdingi, del najboljših slovenskih podjetij pa je bil zaradi napačnih odločitev vodstev državnih bank verjetno za prenizko ceno prodan tujim finančnim skladom oz. podjetjem..
Na SŠK smo prepričani, da je pri poslovanju holdingov Zvon 1 in Zvon 2 prišlo do oškodovanja Nadškofije Maribor in da je celotna Katoliška cerkev v Sloveniji utrpela veliko finančno in moralno škodo. Zato pozivamo vse državne organe, da preiščejo poslovanje podjetij in državnih bank ter v primeru nepravilnosti sprožijo ustrezne postopke. Prav tako pričakujemo, da poslanci ne boste zlorabljali te finančne tragedije za širjenje neresničnih informacij ter spodbujanje verske nestrpnosti do katoličanov in Cerkve v Sloveniji. Prepričani smo, da je v času pred naslednjimi državnozborskimi volitvami nepošteno in krivično graditi politične kampanje na stigmatizaciji Katoliške cerkve, problematiziranju denacionalizacije in medijski gonji zaradi odškodnin, ki so nastale zaradi premalo vestnega dela državnih ustanov in političnih pritiskov.
dr. Tadej Strehovec
generalni tajnik SŠK
(Seja Odbora Državnega zbora za pravosodje, 10. 1. 2017)
