Podelitev palija nadškofu metropolitu msgr. Alojziju Cviklu

18.10.2015 ob 15:00 Maribor Cerkev na Slovenskem, Škofija Maribor

V nedeljo, 18. oktobra 2015, ob 15. uri bo v mariborski stolni cerkvi apostolski nuncij v RS msgr. Juliusz Janusz mariborskemu nadškofu metropolitu msgr. Alojziju Cviklu DJ podelil palij.

Podelitev palija bo združena s praznovanjem obletnice posvetitve mariborske stolnice ter s praznovanjem 25-letnice delovanja Nadškofijske karitas v Mariboru.

Palij je bel volnen trak, ki predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Papež Frančišek si prizadeva, da bogoslužja ne bi bila pasivna prisotnost na tradicionalnih slovesnostih Cerkve ampak, da bi na novo odkrili pomen naših lepih bogoslužij in pobožnosti. V tem svojem trudu, da bi bili vedno bolj aktivni in pristno vključeni v življenje Cerkve, se je odločil, da slovesnost podelitve palija poteka v krajevni Cerkvi, da nadškofi metropolit prejme to znamenje edinosti in cerkvene oblasti v njeni sredi.


Pomen palija in zgodovinsko ozadje

Palij predstavlja vez metropolita z rimskim papežem in je znamenje metropolitove oblasti v cerkveni pokrajini. Metropolita po imenovanju veže dolžnost prositi papeža za palij v treh mesecih po škofovskem posvečenju, v primeru, da je že posvečen, pa po prevzemu škofije. Palij more metropolit prejeti iz rok kardinala protodiakona, zanj pa lahko zaprosi tudi po pooblaščencu. Zunaj svoje cerkvene pokrajine palija ne sme nositi.

Palij je bil v stari Grčiji poseben plašč, ki so ga nosili predstavniki višjih slojev. V prvi Cerkvi je bil tak plašč posebno znamenje odlikovanja zaslužnih oseb. Danes je palij samo še ovratnica iz bele volne, široka nekako tri prste, pretkana s črnimi križi in s trakovoma, ki padata, eden po prsih, drugi po hrbtu. Prvotno je tak palij nosil samo papež, kasneje pa ga je začel podeljevati škofom kot znamenje odlike. Od 9. stoletja dalje so palije dobivali nadškofje, po liturgičnih reformah, ki so sledile II. vatikanskemu cerkvenemu zboru (1962–1965), pa palij dobijo samo nadškofje, ki so obenem tudi metropoliti. Metropoliti nosijo palij v mejah svoje cerkvene pokrajine pri slovesnejših opravilih.

Palije tkó iz volne jagnjet, ki jih na praznik sv. Neže (21. januarja) vsako leto blagoslovijo po pontifikalni maši v cerkvi sv. Neže zunaj obzidja v Rimu. Papež jih na predvečer praznika sv. apostolov Petra in Pavla slovesno blagoslovi nad grobom sv. Petra v baziliki sv. Petra. Palije nato hranijo v posebni skrinjici v oltarju (konfesiji) nad grobom sv. Petra.

Palij je zunanje znamenje polnosti metropolitove službe in obenem izraz edinosti, ki metropolite povezuje s papežem in Svetim sedežem. Palij je vezan na osebo vsakega metropolita in ga morajo ob smrti metropolita skupaj s truplom položiti v grob.

V molitvi, s katero papež blagoslavlja nove palije, je nakazana simbolika palija. Palij je stkan iz ovčje volne in metropolita opozarja, da mora biti pastir, posnemovalec Jezusa, Dobrega pastirja (prim. Jn 10,1–21), ki je blodečo ovco nesel nazaj k drugim ovcam in je zanje dal tudi življenje. Metropolit naj bo kot pastir vedno skrben in buden, ozira naj se okrog, da mu katere ovce ne bi raztrgal volk. Ta del metropolitove obleke je simbol za oblačilo slave, ki je bo v večnosti deležen skupaj s svojimi ovcami.