Papeški slovenski zavod Slovenik, ki deluje v Rimu, ima novo spletno stran www.slovenik.org, na kateri so predstavljeni njegova zgodovina, delovanje in možnost nastanitve za romarje. Romarji lahko pošljejo povpraševanje za prenočitev v zavodu po spletnem obrazcu, nato bodo glede na razpoložljive kapacitete prejeli navodila za rezervacijo. Za nastanitev romarjev, skupin vseh starostnih skupin, kot so birmanci, cerkveni pevci, člani ŽPS-jev, družine ali občasni obiskovalci, je na razpolago 24 dve- oziroma triposteljnih sob s sanitarijami. Tako je možna nastanitev za avtobus romarjev ali za tri/štiri manjše skupine obiskovalcev. Poleg redne duhovne oskrbe in osebnega pogovora v Sloveniku nudijo tudi možnost obrokov.
V notranjosti objekta se nahajajo številna umetniška dela raznih ustvarjalcev iz domovine, zamejstva in tujine. Kulturno-umetniško bogastvo Slovenika obsega več kot 120 del. Obiskovalci živijo sredi umetnostne galerije priznanih slovenskih avtorjev.
Pred drugo svetovno vojno je bil med prvimi pobudniki za slovenski zavod v Rimu dr. Anton Korošec (1872–1940). Že prej je bil tej ideji naklonjen blaženi Anton Martin Slomšek (1800–1862). Slovenski škofje so si ob raznih priložnostih prizadevali, da bi se duhovniki izobraževali v Rimu. 27. oktobra 1965 so bili vsi trije slovenski škofi navzoči ob odprtju kolegija, v katerega so lahko poslali prve študente tudi iz domovine. Pomenljivo je, da je prav na ta dan papež Pavel VI. podpisal dekret II. vatikanskega koncila o življenju in poslanstvu duhovnikov. 18. junija 1973 so slovenski škofje blagoslovili prenovljeni objekt Slovenika. Med avdienco, na kateri je bilo poleg škofov številno zastopano slovensko verno ljudstvo iz domovine, zamejstva in izseljenstva, je papež Pavel VI. Sloveniku podelil naziv »papeška ustanova«. Ob 30. obletnici ustanovitve Slovenika, 22. novembra 1990, je zavod obiskal in blagoslovil papež Janez Pavel II., ki je predsedoval evharističnemu bogoslužju in se srečal z vodstvom Cerkve v Sloveniji ter stanovalci zavoda. Le dober mesec pozneje je bila sprejeta plebiscitarna odločitev za slovensko samostojnost in neodvisnost.
Več o zgodovini Slovenika je predstavljeno na tej spletni strani.
Zgodovina Slovenika govori o bogatih in dobro obiskanih duhovnih vajah za duhovnike, redovnike ali laike, tovrstna možnost pa obstaja tudi za družine, mlade, birmance, pevske skupine, člane ŽPS-ja in še bi lahko naštevali. Dodana vrednost duhovnih vaj v Sloveniku je srečanje z rimskimi kraji in svetniki, bodisi da gre za apostole ali mučence bodisi za razne redovne ustanovitelje.
Prav tako bivanje v Sloveniku omogoča lepo izkušnjo za enodnevno duhovno obnovo redovne skupnosti ali interesnega združenja, saj skupni prostori, kapela, terase in zelenje na dvorišču pomagajo najti mir srca, omogočajo srečanje s tistim, kar je najgloblje v nas, ter nas spodbujajo, da postajamo vse bolj človek odnosa.
Postno peš romanje po sedmih bazilikah
V zadnjem obdobju se veliko govori o sinodalnosti Cerkve, v resnici pa gre za način prvih začetkov krščanstva, ki ni nekaj statičnega in teoretičnega, marveč je hoja v občestvu: občestvu strahu, razočaranja, upanja, bega, trpljenja, nove radosti in poguma. Našteto je odvisno od tega, ali doživljamo Emavs, Oljsko goro, tempeljski grič, Samarijo, Genezareško jezero ali kalvarijo življenja.
Kulturno-duhovni narodni center
Kultura je moč duha, ki se ne bi smela prodati banalnosti interesov in vplivov. Bogastvo narodove kulture, tradicij, umetnosti, krajev in naravnih danosti je izraz duhovnega zavedanja lastne presežnosti in vpetosti tako v preteklost kot v prihodnost. Če ni naštetega, sledita le hiranje in obup konca. Slovenska radoživost in bogastvo življenja sta lahko navdih in hkrati tudi vabilo za mnoge iz različnih krajev po vsem svetu, da zahrepenijo po tem, da bi tudi sami doživeli Slovenijo, tisti raj pod Triglavom, kjer živijo pridni, srčni, pošteni in delovni ljudje.
Več na spletni strani www.slovenik.org.
