Delegacija Svetega sedeža se danes mudi na tradicionalnem obisku ekumenskega patriarhata v Istanbulu, kjer se udeležuje slovesnosti ob današnjem prazniku apostola Andreja, zavetnika patriarhata. Papež Frančišek je ekumenskemu patriarhu Bartolomeju izrekel voščilo ob koncu svete maše, ki jo je daroval v srednjeafriški prestolnici Bangui ob sklepu svojega apostolskega potovanja v Afriko. Dejal je, da mu želi srečo in bratstvo, Gospoda pa prosi za blagoslov sestrskih Cerkva, katoliške in pravoslavne.
Sicer pa je sveti oče poslal Bartolomeju posebno pismo po vatikanski delegaciji, ki jo vodi predsednik Papeškega sveta za pospeševanje edinosti med kristjani, kardinal Kurt Koch. Spremljata ga tajnik in podtajnik dikasterija Brian Farrell in Andrea Palmieri. Udeležili so se slovesnega bogoslužja v patriarhalni cerkvi svetega Jurija v Fanaru. Sledilo je srečanje s patriarhom in s sinodalno komisijo, ki je odgovorna za odnose s katoliško Cerkvijo. Papež Frančišek je lansko leto na praznik apostola Andreja osebno obiskal ekumenski patriarhat. Na srečanje z Bartolomejem je spomnil tudi v pismu: »Dogodek je bil trenutek milosti, ki mi je omogočil v skupni molitvi in osebnem srečanju obnoviti in poglobiti vezi prijateljstva z Vami in s Cerkvijo, ki jo vodite.«
Nadaljevati pot proti polnemu občestvu vere
Papež Frančišek spomni na petdeseto obletnico skupne katoliško-pravoslavne izjave, ki sta jo 7. decembra 1965 podpisala papež Pavel VI. in ekumenski patriarh Athenagoras I. in tako prekinila medsebojno ekskomunikacijo iz leta 1054. Po mnogih stoletjih je »logiko nasprotovanja, nezaupanja in sovraštva zamenjala logika ljubezni in bratstva«, ki jo je izrazil tudi bratski objem med Frančiškom in Bartolomejem lansko leto.
Čeprav vse razlike še niso odstranjene, pa sedaj »obstajajo potrebni pogoji za nadaljevanje poti proti ponovni vzpostavitvi polnega občestva vere, bratske ubranosti in zakramentalnega življenja«, ki so obstajali med katoliško in pravoslavno Cerkvijo prvih tisoč let življenja Cerkve. Po tem, ko se je ponovno vzpostavil odnos ljubezni in prijateljstva, v duhu vzajemnega zaupanja, spoštovanja in ljubezni, po papeževih besedah »ni več nobene ovire za evharistično občestvo, ki se ne bi mogla premagati z molitvijo očiščenjem src, dialogom in potrditvijo resnice«. Na vseh ravneh in v vsakem okolju cerkvenega življenja, morajo odnosi med katoličani in pravoslavnimi vedno bolj odražati logiko ljubezni, ki ne pušča nobenega prostora za rivalstvo, zapiše papež in izpostavi pomen teološkega dialoga.
Podnebna konferenca v Parizu
V nadaljevanju pisma poudari, da svet danes zelo potrebuje spravo, pri čemer spomni na nedavne teroristične napade. Zatem pa spregovori o podnebni konferenci, ki se je začela v Parizu in ki se je bo udeležil tudi Bartolomej. Patriarhova goreča zavzetost za varovanje okolja predstavlja zgledno pričevanje za katoličane. Pozitivno znamenje za katoličane in pravoslavne pa je tudi skupno praznovanje svetovnega dneva molitve za skrb za stvarstvo, ki poteka vsako leto 1. septembra.
Prositi Boga za odpuščanje
Frančišek je spregovori še o izrednem jubileju usmiljenja. Pomembno je, da človeštvo ponovno odkrije skrivnost usmiljenja, ki je most med Bogom in človekom. Sveto leto je priložnost, da postanemo znamenja Božje ljubezni po vzajemnem odpuščanju in delih usmiljenja. »Katoličani in pravoslavni danes morajo prositi za odpuščanje Boga in drug drugega, zaradi ločitev, ki smo jih kristjani vnesli v Kristusovo telo,« še zapiše Frančišek.
Vir: Radio Vatikan.
