S papežem Frančiškom so se danes srečali udeleženci mednarodnega simpozija, ki je potekal v Rimu pod naslovom Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot. Sveti oče je v govoru dejal, da je vsak človek iskalec resnice o svojem izvoru in svoji usodi. V njegovih mislih in srcu se rojevajo vprašanja in misli, ki se jih ne more zatreti ali zadušiti, saj izvirajo iz globine in so prirojeni del notranjega bistva osebe. To so verska vprašanja, ki potrebujejo versko svobodo, da bi se lahko v polnosti izrazila. Prizadevajo si osvetliti pristni pomen bivanja in vez, ki to bivanje povezuje z vesoljem in zgodovino; pregnati hočejo temo, s katero je obdan človek, če ta vprašanja niso zastavljena in ostajajo brez odgovorov.

Papež je izpostavil, da religija v verski svobodi prepoznava temeljno človekovo pravico, ki odraža njegovo najbolj vzvišeno dostojanstvo, in sicer, da lahko išče resnico, se je oprijema ter v njej prepoznava nepogrešljiv pogoj, da bi lahko razvil v ves voj potencial. »Verska svoboda ni samo svoboda misli ali zasebnega bogočastja,« je zatrdil Frančišek. »Je svoboda do življenja v skladu z etičnimi načeli, ki so posledica najdene resnice, tako zasebno kot javno. To je velik izziv v globaliziranem svetu, kjer šibka misel, ki je bolezen, znižuje tudi raven splošne etike in v imenu napačnega pojma strpnosti konča v preganjanju tistih, ki branijo resnico o človeku in njene etične posledice.« Po papeževih besedah so zato pravne ureditve, državne in mednarodne, poklicane priznati, zagotavljati in zaščititi versko svobodo, ki je pravica, neločljivo povezana s človeško naravo in dostojanstvom človeka kot svobodnega bitja. Prav tako je »kazalec zdrave demokracije in eden od temeljnih virov državne legitimnosti«.

Verska svoboda, ki je sprejeta v ustavah in zakonih ter prevedena v ustrezne načine obnašanja, spodbuja razvoj odnosov medsebojnega spoštovanja med različnimi verstvi in njihovo zdravo sodelovanje z državo in politično družbo, brez zmešnjave vlog in nasprotovanj. Namesto globalnega konflikta vrednot, začenši pri jedru univerzalnih skupnih vrednot, postane na ta način mogoče globalno sodelovanje v skladu s kupnim dobrim, je dejal papež.

Nadaljeval je, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. »Nesprejemljivo je, da celo obstajajo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi vojne. To rani razum, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo,« je poudaril papež Frančišek je dodal, da je zanj zelo boleča ugotovitev, da so kristjani v svetu deležni največjega števila diskriminacije te vrste. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere,« je še dejal papež.

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.