Papež med mašo v Havani povabil k služenju slabotnim bratom

20.9.2015 Havana, Kuba Papež Frančišek, Potovanje
Foto: Radio Vatikan Foto: Radio Vatikan

Papež Frančišek je v soboto, 19. septembra, prispel na Kubo in tako začel svoje deseto mednarodno apostolsko potovanje, med katerim bo obiskal tudi Združene države Amerike. Prvi večji dogodek na kubanskih tleh je bila nedeljska sveta maša, ki jo je ob 9. uri po lokalnem času daroval na Trgu revolucije v Havani in se je je udeležilo preko pol milijona vernikov. Med homilijo je kubanske vernike spodbudil k služenju drugim in poudaril, da se veličina nekega naroda vedno kaže v tem, kako služi svojim slabotnim bratom.

»Kdo je največji?«

Papež je izhajal iz današnjega evangelija in Jezusovega vprašanja učencem: »O čem ste se pogovarjali po poti?« Še danes nam ga zastavlja: »O čem govorite vsak dan? Kaj so vaše želje?« Evangelij pravi, da so učenci molčali, saj so po poti razpravljali, kdo je večji. »Kdo je najpomembnejši?« Kot je dejal Frančišek, je to vprašanje, ki nas bo spremljalo vse življenje in nanj bomo poklicani odgovoriti v različnih življenjskih obdobjih. Ne moremo mu ubežati.

Jezus se vprašanja ne boji; ne boji se človeškosti in različnih vprašanj, ki jih ta zastavlja. Nasprotno, prepozna ''odmike'' človeškega srca in »kot dober pedagog je vedno pripravljen, da nas spremlja«. Zvest je svojemu stilu in »naša vprašanja in hrepenenja vzame za svoja ter jim doda novo obzorje«. Dá odgovor, s katerim ukane ''pričakovane odgovore'' in to, kar je bilo na videz že določeno, ter tako zastavi nov izziv. »Zvest svojemu stilu, Jezus vedno postavi v dejanje logiko ljubezni,« je dejal papež Frančišek. To je logika, ki jo lahko živijo vsi, saj je za vse.

Daleč od vsake vrste elitnosti, Jezusovo obzorje ni samo za nekatere privilegirane, ki so sposobni doseči ''zaželeno znanje'' ali imenitne ravni duhovnosti, je nadaljeval papež. Jezusovo obzorje je vedno »predlog za vsakdanje življenje«, po katerem bo »vsakdanjost vedno imela okus po večnosti«.

Konkretno služiti slabotnemu

Sveti oče se je ponovno vrnil k vprašanju »Kdo je najpomembnejši?« in nanašajoč se na Jezusove besede učencem odgovoril, da kdor hoče biti velik, naj služi drugim, ne da bi drugi služili njemu. Jezus poruši logiko učencev in jim preprosto pove, da »se pristno življenje živi v konkretnem zavzemanju za bližnjega«.

Služiti v veliki meri pomeni skrbeti za slabotnost. Skrbeti za tiste, ki so v naših družinah, v naši družbi, v našem narodu slabotni. To so trpeči, nezaščiteni in pobiti obrazi, ki jih Jezus ponuja, da jih gledamo, in nas konkretno vabi, da jih ljubimo. »Ljubezen, ki se konkretizira v dejanjih in odločitvah. Ljubezen, ki se izraža v različnih nalogah, ki smo jih kot državljani poklicani opravljati.« Osebe iz mesa in kosti s svojim življenjem, svojo zgodovino in predvsem s svojo slabostjo so tiste, h katerim nas pošilja Jezus, da jih branimo, jim pomagamo in služimo. Kajti biti kristjan pomeni služiti dostojanstvu bratov, se zanj boriti in zanj živeti. Zato je kristjan vedno povabljen, da pred konkretnim pogledom najslabotnejših postavi na stran svoje potrebe, pričakovanja in želje vsemogočnosti.

Varovati se služenja, ki služi sebi

Papež je izpostavil dve obliki služenja: »služenje, ki služi« in »služenje, ki služi sebi«. In slednjega se moramo varovati. Vsi smo poklicani in spodbujeni s strani Jezusa, da iz ljubezni poskrbimo drug za drugega, ne da bi pri tem gledali okoli sebe, kaj bližnji dela ali ne dela. Varovati se moramo pogleda, ki obsoja, in se opogumljati k pogledu, ki spreminja, h kateremu nas tudi vabi Jezus.

Ta skrb za drugega iz ljubezni pa ne pomeni hlapčevstva, je opozoril papež, ampak v središče vprašanja postavlja brata: služenje vedno gleda v bratov obraz, se dotika njegovega mesa, čuti njegovo bližino vse do ''sotrpljenja'' in išče njegov napredek. »Zato služenje ni nikoli ideološko, vse dokler ne služi idejam, ampak osebam,« je poudaril Frančišek.

Veličina naroda in služenje slabotnim bratom

Ob koncu homilije je papež spregovoril še o kubanskemu narodu, ki ima rad praznovanja, prijateljstva in lepe stvari. Je narod, ki hodi, poje in slavi. Je narod, ki ima rane, a prav tako zna razširiti roke, ki hodi z upanjem, kajti njegova poklicanost je veličina. »Danes vas vabim,« je papež dejal zbranim vernikom, »da poskrbite za to poklicanost, da poskrbite za te darove, ki vam jih je poklonil Bog. Predvsem pa vas vabim, da poskrbite in služite slabotnosti svojih bratov.« Veličina naroda, veličina osebe je vedno osnovana na tem, kako služi slabotnosti svojih bratov, je dejal papež in sklenil, da je to eden o sadov resnične človečnosti.

 

Besedilo je povzeto s spletne strani Radia Vatikan.