Papež je v jutranji homiliji v četrtek, 4. decembra, spregovoril o svetnikih. Veliko je skritih svetnikov, moških in žensk, družinskih mater in očetov, bolnikov, duhovnikov, ki vsak dan polagajo v prakso Kristusovo ljubezen, je dejal Frančišek med mašo, ki jo je daroval v kapeli Doma sv. Marte.

Pravi kristjan je tisti, ki v praksi uresničuje Božjo besedo. Ni dovolj reči, da imam vero. Izhajajoč iz današnjega evangelija, ki govori o hiši, zgrajeni na skali oziroma na pesku, je papež povabil, naj ne bomo »navidezni kristjani«, »zamaskirani kristjani«, kajti komaj bo prišla ploha, bo maska uničena. Ni dovolj pripadati zelo katoliški družini ali nekemu združenju ali biti dobrotnik, če se nato ne sledi Božje volje. Mnogi navidezni kristjani padejo ob prvih skušnjavah, kajti manjka jim bistvo, gradili so na pesku.

A med Božjim ljudstvom je tudi mnogo svetnikov, je nadaljeval papež. Ni nujno, da so kanonizirani, a so svetniki: mnogi moški in ženske, ki polagajo v prakso Jezusovo ljubezen. Gradili so na skali, ki je Kristus. Frančišek je povabil, naj pomislimo na najmanjše, na bolnike, ki darujejo svoje trpljenje za Cerkev in za druge. Pomislimo na mnoge osamljene ostarele, ki molijo in darujejo; na družinske mame in očete, ki z velikim naporom skrbijo za svojo družino, vzgajajo otroke, opravljajo vsakdanje delo, imajo težave. A vedno z upanjem v Jezusa. Ne bojijo se. Storijo to, kar lahko. To so »svetniki vsakdanjega življenja«, je zatrdil papež in zatem spomnil še na mnoge duhovnike, ki se ne kažejo, a ki ogromno delajo v svojih župnijah in to z veliko ljubezni: kateheze za otroke, skrb za ostarele in bolne, priprava na zakon … Vsak dan isto, isto isto, je pripomnil. »Ne dolgočasijo se, kajti za temelj imajo skalo. To je Jezus. In to daje svetost Cerkvi. To daje upanje.«

Po Frančiškovih besedah moramo razmišljati o »skriti svetosti, ki obstaja v Cerkvi«, o »kristjanih, ki ostajajo v Jezusu«. Seveda so prav tako grešniki, kar smo vsi. Včasih kateri od teh kristjanov naredi velik greh, a se nato pokesa, prosi odpuščanje, kar je pomembna stvar: »zmožnost prositi odpuščanje, ne zamenjati greh s krepostjo, dobro vedeti, kje je krepost in kje je greh«. Ti kristjani so postavljeni na skalo in skala je Kristus. Sledijo Jezusovo pot. Sledijo Jezusu.

Naduteži, nečimrneži, navidezni kristjani bodo padli, ponižani bodo. Medtem ko bodo ubogi zmagali. To so »ubogi v duhu«, ki se pred Bogom čutijo kot nič, ponižni, ki uresničujejo zveličanje tako, da v praksi uresničujejo Božjo besedo. »Danes smo, jutri nas več ne bo,« je dodal papež in navedel besede sv. Bernarda: »Pomisli, človek, kaj bo iz tebe: hrana črvom.« Vse nas bodo pojedli črvi. Če nimamo skale, bomo na koncu poteptani, je posvaril Frančišek.

»V tem času priprave na božič prosimo Gospoda, da bi bili trdno postavljeni na skalo, ki je On; naše upanje je On,« je papež Frančišek sklenil homilijo. »Mi vsi smo grešniki, slabotni smo. A če postavimo upanje vanj, bomo lahko šli naprej. To je kristjanovo veselje: vedeti, da so v njem upanje, odpuščanje, mir, veselje. In ne polagati svojega upanja v stvari, ki danes so, jutri pa jih več ne bo.«

Besedilo je spletne strani Radia Vatikan.