"Danes je ves svet v vojni”, so odmevale besede papeža Frančiška med mašo, ki jo je zjutraj daroval v kapeli Doma svete Marte. “In Jezus joče, sam Bog joče”, je izpostavil ter spregovoril o današnjem evangeljskem odlomku iz Lukovega evangelija (Lk 19,41-44), ki pripoveduje o Jezusovi tožbi nad Jeruzalemom.
Tudi danes Jezus joče
»Jezus je jokal.« Približa se Jeruzalemu in ga verjetno z neke točke, kjer ga je lahko dobro videl, opazuje in joče. Nameni mu tele besede: »O da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, tako pa je prikrito tvojim očem.« Papež je ponovil besedo za besedo in dodal: »Tudi danes Jezus joče. Ker smo izbrali pot vojne, pot sovraštva, pot ne-prijateljstva.« Približujemo se božiču, ko bomo imeli lučke, zabave, osvetljena drevesa, jaslice. Vse bo okrašeno. »Svet pa se bo še naprej vojskoval. Svet ni spoznal poti miru,« je sveti oče zatrdil med homilijo.
Svetovna vojna po koščkih
Spomnil je na nedavne spominske slovesnosti o drugi svetovni vojni, na bombe nad Hirošimo in Nagasakijem, na svoj obisk Sredipolja lansko leto. »Nepotrebni pokoli,« je uporabil besede Benedikta XVI. »Danes je vsepovsod vojna, sovraštvo,« je pripomnil in postavil vprašanje: »Kaj ostane od vojne, od té, ki jo zdaj živimo? Kaj ostane? Ruševine, na tisoče otrok brez šole, mnogo nedolžnih mrtvih, mnogo! In veliko denarja v žepih trgovcev z orožjem.« Enkrat je Jezus rekel: Ne moremo služiti dvema gospodarjema: ali Bog ali bogastvo. Vojna pa je ravno odločitev za bogastvo. »Gospod je izrekel hudo besedo: Prekleti! Kajti rekel je tudi: Blagor tistim, ki delajo za mir! Ti, ki povzročajo vojno, ki se vojskujejo, so prekleti, so zločinci,« je bil oster papež Frančišek. Vojno se lahko ''upraviči'' – med narekovaji – z mnogimi razlogi. »A ko je ves svet v vojni, tako kot danes – ves svet!, je to svetovna vojna po koščkih. Tu, tam, tam, vsepovsod … za to ni opravičila. In Bog joče. Jezus joče.«
Da bi svet jokal zaradi svojih zločinov
Medtem ko trgovci z orožjem opravljajo svoje delo, obstajajo ubogi delavci za mir, ki samo s tem, da pomagajo eni osebi in drugi in spet drugi, dajejo življenje. Kakor je to počela Mati Terezija iz Kalkute. Proti njej bi lahko s cinizmom mogočnih rekli: Pa kaj je naredila ta ženska? Svoje življenje je porabila za to, da je ljudem pomagala umreti? Ne razumemo poti miru, je pripomnil papež Frančišek.
Ob koncu homilije je dejal, da bo tudi za nas dobro, če bomo prosili milost joka za ta svet, ki ne prepozna poti miru, ki živi, da bi se vojskoval. »Prosimo za spreobrnjenje srca. Ravno pred vrati jubileja usmiljenja, prosimo, da bi naše veselje, naša radost bila milost, da bi svet ponovno bil zmožen jokati zaradi svojih zločinov, zaradi tistega, kar povzroča z vojnami.«
Vir: Radio Vatikan.