Predstavljam si vas po vaših družinah, ko živite neobičajno življenje, da bi preprečili okužbo. Mislim na živahnost otrok in mladostnikov, ki ne morejo iti ven, obiskovati šolo, živeti svoje življenje. V srcu imam vse družine, še posebej tiste, v katerih je kdo od njihovih dragih bolan, ali pa jih je žal prizadelo žalovanje (za umrlim) zaradi koronavirusa ali drugih vzrokov. V teh dneh pogosto mislim na osamljene osebe, ki se s temi trenutki še težje soočajo. Predvsem mislim na ostarele, ki so mi tako zelo pri srcu. Ne morem pozabiti tudi na tiste, ki so zboleli za koronavirus; na osebe, ki se nahajajo v bolnišnici.
Vem tudi za velikodušnost tistih, ki se izpostavljajo (nevarnosti) v skrbi proti tej pandemiji ali ki zagotavljajo osnove in jih skrbi za delo ter za prihodnost. Misel namenjam tudi zapornikom po zaporih, katerih bolečini je zaradi epidemije dodan tudi strah tako zase kot za njihove najdražje. Mislim na brezdomce, ki nimajo doma, da bi jih varoval. Sedaj je težak trenutek za vse. Za številne zelo težak.
Papež to ve, in zato želi s temi besedami izraziti vsem svojo bližino in svojo naklonjenost. Skušajmo, če je možno, najbolje uporabiti ta čas tako: da smo velikodušni; da pomagamo tistemu, ki v naši bližini potrebuje pomoč; da poiščemo, morda po telefonu ali preko družabnih omrežij najbolj osamljene osebe; da prosimo Gospoda za tiste, ki so v preizkušnji tako v Italiji kot po svetu. Tudi če smo v osami, gresta lahko z ustvarjalnostjo ljubezni misel in duh daleč.
To, kar je danes potrebno, je ustvarjalnost ljubezni. Zares bomo na nenavaden način obhajali veliki teden, ki razodeva in povzame evangeljsko sporočilo, tisto, o brezmejni Božji ljubezni. In v tišini naših mest bo odzvanjal velikonočni evangelij. Apostol Pavel pravi: »In On je za vse umrl, da tisti, ki živijo, ne bi več živeli sami sebi, ampak tistemu, ki je zanje umrl in vstal« (2 Kor 5,15).
V vstalem Jezusu je življenje premagalo smrt. Ta velikonočna vera hrani naše upanje. Rad bi jo podelil nocoj z vami. To je upanje po boljših časih, ko bomo boljši, končno osvobojeni zla in te pandemije. To je upanje in upanje ne osramoti, saj ni iluzija, je upanje. Drug ob drugem v ljubezni in potrpežljivosti lahko pripravimo v teh dneh boljše čase.
Zahvaljujem se vam, da ste mi dovoli vstopiti v vaše domove. Izrazite dejanje nežnosti tistim, ki trpijo, otrokom, ostarelim. Povejte jim, da je papež blizu in moli, da bi vse nas Gospod kmalu osvobodil zla. In vi, molite zame. Dobro večerjo vam želim. Kmalu se spet vidimo!
