»Velika odgovornost je: prinašati stvarnosti in problematike Cerkva, da bi jim pomagali hoditi po tisti poti, ki je evangelij družine.« S temi besedami se je papež Frančišek danes obrnil na sinodalne očete, katere je pozdravil na začetku tretjega izrednega generalnega zasedanja škofovske sinode, ki poteka v Vatikanu od 5. do 19. oktobra na temo Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije.

Sveti oče je vsem zbranim izrekel dobrodošlico in se jim zahvalil za njihovo navzočnost ter pomoč. Zahvalil se je tudi vsem, ki so s predanostjo, potrpežljivostjo in usposobljenostjo dolge mesece pripravljali ta dogodek. Posebna zahvala je bila namenjena kardinalu Lorenzu Baldisseriju, generalnemu tajniku sinode, pa tudi podtajniku, msgr. Fabiu Fabeneju, vsem predavateljem, pisarjem, svetovalcem, prevajalcem in celotnemu osebju tajništva škofovske sinode: »Delali so neutrudno in še naprej delajo za dober izid te sinode. Zares velika hvala in naj vam Gospod povrne!«

Nadalje se je papež zahvalil še posinodalnemu svetu, škofovskim konferencam ter navzočim kardinalom, patriarhom, škofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, laikom in laikinjam. Sodelovanje vseh »bogati delo in duha kolegialnosti ter sinodalnosti«, in sicer v dobro Cerkve ter družin. Posebej je papež Frančišek opozoril prav na duha sinodalnosti.

Zatem je sodelujoče spomnil, da prinašajo »glas delnih Cerkva, ki so na ravni krajevnih Cerkva združene v škofovske konference. Vesoljna Cerkev in delne Cerkve so Božja institucija; krajevne Cerkve, razumljene tako, pa so človeška institucija.« »Ta glas boste prinesli v sinodalnost.« In to je velika odgovornost. Splošen osnovni pogoj, kot je nadaljeval papež Frančišek, je »govoriti jasno«. Nihče naj ne govori, da se nekaj ne sme reči, in naj ne skrbi, kaj si bodo mislili o njem. Vse je potrebno reči v svobodi in v resnici, kar je papež opredelil z grško besedo parresia.

Povedal je, da mu je po februarskem konzistoriju, na katerem se je govorilo o družini, neki kardinal napisal: »Škoda, da nekateri kardinali iz spoštovanja do papeža niso imeli poguma reči določenih stvari, ker so morda mislili, da papež meni kako drugače.« »To ni dobro, to ni sinodalnost,« je opozoril papež. »Kajti potrebno je reči vse tisto, kar se v Gospodu čuti, da je treba reči: brez človeških ozirov in brez bojazljivosti. Istočasno pa je potrebno s ponižnostjo poslušati in z odprtim srcem sprejeti tisto, kar rečejo bratje. S tema dvema držama se uveljavlja sinodalnost.«

Papež Frančišek je sinodalne očete zato prosil za »ti drži bratov v Gospodu: govoriti s parresio in poslušati s ponižnostjo«. »In to delajte z veliko mirnostjo in mirom, kajti sinoda se vedno odvija 'cum Petro et sub Petro', in navzočnost papeža je jamstvo za vse in varstvo vere. Dragi bratje, sodelujmo vsi, da bi se dinamika sinodalnosti z jasnostjo uveljavila.«

Papež med sveto mašo na začetku sinodalnega zasedanja o družini povabil k sodelovanju z Božjimi sanjami, z njegovim načrtom ljubezni do svojega ljudstva

»Danes tako Izaija kakor evangelij uporablja podobo Gospodovega vinograda. Gospodov vinograd so njegove 'sanje', načrt, ki ga On obdeluje z vso svojo ljubeznijo, kakor viničar svojo brajdo. Trta je namreč rastlina, ki potrebuje veliko pozornost. Božje 'sanje' je njegovo ljudstvo. On ga je zasadil, ga obdeloval s potrpežljivo ter zvesto ljubeznijo, da bi postal sveto ljudstvo, ljudstvo, ki bi prinašalo dobre sadove pravičnosti. Toda tako v antični prerokbi, kot v Jezusovi priliki, je Bog glede na svoje 'sanje' razočaran. Izaija pravi, da je tako ljubljen in skrbno obdelovan vinograd 'dal viničje' (Iz 5,2.4), medtem ko je Bog pričakoval, 'da bo pravica, pa glej, prelivanje krvi, da bo pravičnost, pa glej, vpitje zatiranih' (v. 7). V evangeliju pa so viničarji tisti, ki so uničili Gospodov načrt, saj ne opravljajo svojega dela, temveč mislijo na lastno korist.« Tako je papež Frančišek začel homilijo v baziliki sv. Petra v nedeljo, 5. oktobra, na 27. nedeljo med letom med sveto mašo, s katero se začenja 3. izredna škofovska sinoda posvečena družini. S svetim očetom so somaševali sinodalni očetje, med njimi tudi msgr. Andrej Glavan, predsednik Slovenske škofovske konference.



Božje 'sanje'
Jezus se s svojo priliko obrne na voditelje duhovnikov ter starešine ljudstva, torej na 'modre', na vodilni sloj. Njim je Bog še posebej zaupal svoje 'sanje', torej svoje ljudstvo, da bi ga obdelovali, skrbeli zanj, ga varovali pred divjimi živalmi. Naloga voditeljev ljudstva je, da svobodno, ustvarjalno in marljivo obdelujejo vinograd. 


Pohlep
Jezus pa je rekel, da so se tisti viničarji polastili vinograda. Iz svojega pohlepa ter napuha želijo iz njega narediti to, kar hočejo ter tako Bogu odvzamejo možnost, da bi uresničil svoje sanje glede ljudstva, ki si ga je izbral.

Skušnjava pohlepa je vedno navzoča. Najdemo jo tudi v veliki Ezekijelovi prerokbi o pastirjih (prim. Ezk 34), ki jo je komentiral sv. Avguštin v svojem znanem Govoru, ki smo ga med molitveno uro pravkar prebrali. Pohlep po denarju ter po oblasti. Da bi pa nasitili ta pohlep, hudobni pastirji nalagajo na ramena ljudi neznosna bremena, sami pa se jih niti s prstom ne dotaknejo (prim. Mt 23,4).



Sinoda – sodelovanje z Božjimi sanjami
Tudi mi smo med škofovsko sinodo poklicani delati v Gospodovem vinogradu. Sinodalna zasedanja niso zaradi razprav o lepih in izvirnih idejah, ali da bi se pokazalo, kdo je bolj pameten, temveč so zato, da bi bolje obdelovali in varovali Gospodov vinograd ter sodelovali pri njegovih sanjah, pri njegovem načrtu ljubezni do svojega ljudstva. V našem primeru nas Gospod prosi, naj poskrbimo za družino, ki je že od vsega začetka sestavni del njegovega načrta ljubezni za človeštvo.

Vsi mi smo grešniki. Tudi mi bi lahko prišli v skušnjavo, da se iz pohlepnosti polastimo vinograda, saj te pri človeških bitjih nikoli ne zmanjka. Božje sanje pa včasih naletijo na hinavščino nekaterih njegovih služabnikov. Sanje Boga lahko 'razočaramo', če se ne pustimo voditi Svetemu Duhu. Duh nam podarja modrost, ki je nad vsako znanostjo, da bi lahko s svobodno in ponižno ustvarjalnostjo velikodušno delali.

Sinodalni bratje, da bi dobro obdelovali in varovali vinograd, je potrebno, da naša srca ter naš razum varuje Jezus Kristus z »Božjim mirom, ki presega vsak um« (Flp 4,7). Tako bodo naše misli ter naši načrti v skladu z Božjimi sanjami, torej oblikovati sveto ljudstvo, ki mu pripada ter rodi sadove Božjega kraljestva (prim. Mt 21,43).

Besedilo je s strani Radia Vatikan.