Papež Frančišek se je v torek, 25. oktobra 2022, udeležil sklepa 36. mednarodnega srečanja za mir, ki ga je organizirala Skupnost sv. Egidija. Z voditelji drugih verstev je podpisal apel k miru ter spodbudil, naj se nikoli ne sprijaznimo z vojno, temveč gojimo semena sprave. Spomnil je, da je mir Božji dar, ki ga moramo sprejeti in gojiti.
Sveti oče se je na začetku nagovora zahvalil udeležencem srečanja za mir, posebej »krščanskim voditeljem in voditeljem drugih verstev, ki jih spodbuja duh bratstva, ki je navdihnil prvo zgodovinsko srečanje na željo sv. Janeza Pavla II. v Assisiju pred šestintridesetimi leti«.
»Letos je naša molitev postala "krik", saj je danes mir resno kršen, ranjen, poteptan: in to v Evropi, to je na celini, ki je v prejšnjem stoletju doživela tragedije dveh svetovnih vojn – in sedaj smo v tretji. Žal od tedaj vojne niso prenehale povzročati prelivanja krvi in siromašiti zemlje, vendar pa je čas, v katerem živimo, posebej dramatičen. Zato smo povzdignili svojo molitev k Bogu, ki vedno usliši trpeči krik svojih otrok. Usliši nas, Gospod!«
»Mir je v središču verstev, v njihovih svetih spisih in sporočilu. V tišini molitve smo ta večer slišali krik po miru: miru, ki je zadušen na številnih predelih sveta, ponižan zaradi prevelikega nasilja, odtegnjen celo otrokom in ostarelim, ki jim ni prizaneseno s strašno krutostjo vojne. Krik po miru pogosto utiša ne le vojna retorika, temveč tudi brezbrižnost. Utiša ga sovraštvo, ki raste med bojevanjem.«
»Vendar pa prošnje za mir ni mogoče zatreti: dviguje se iz src mater, napisana je na obrazih beguncev, družin, ki bežijo, ranjenih ali umirajočih. In ta tihi krik se dviga v nebo. Ne pozna čarobnih formul za izhod iz konfliktov, vendar pa ima sveto pravico, da zahteva mir v imenu prestanega trpljenja in zasluži, da se mu prisluhne. Zasluži, da se vsi, začenši z voditelji, sklonijo in mu prisluhnejo z resnostjo in spoštovanjem. Krik po miru izraža bolečino in grozo vojne, ki je mati vsake revščine.«
»"Po vsaki vojni je svet na slabšem kot pred njo. Vojna je neuspeh za politiko in človeštvo, je sramotna predaja, poraz pred silami zla." (Okrožnica Fratelli tutti, 261) Ta prepričanja izhajajo iz izredno bolečih lekcij 20. stoletja in žal tudi 21. stoletja. Danes se dejansko dogaja to, česar smo se bali in česar nikoli ne bi želeli slišati: da se sedaj odkrito grozi z uporabo jedrskega orožja, ki so ga tudi po Hirošimi in Nagasakiju še naprej proizvajali in preizkušali.«
»V tem temačnem scenariju, kjer načrti mogočnežev na zemlji žal ne sovpadajo z upravičenimi težnjami ljudstev, pa se Božji načrt, ki je "načrt miru in ne nesreče" (prim. Jer 29,11), za naše odrešenje ne spreminja. Tu je uslišan glas tistih, ki nimajo glasu; tu je utemeljeno upanje malih in ubogih: v Bogu, čigar ime je Mir. Mir je Njegov dar in zanj smo Ga prosili. Vendar pa moramo ta dar sprejeti in gojiti mi, moški in ženske, še posebej pa mi, verniki. Ne dopustimo, da bi nas okužila sprevržena logika vojne; ne ujemimo se v past sovraštva do sovražnika. Ponovno postavimo mir v središče našega pogleda na prihodnost, kot osrednji cilj našega osebnega, družbenega in političnega delovanja na vseh ravneh. Deaktivirajmo spore z orožjem dialoga.«
»Med eno izmed hudih mednarodnih kriz oktobra 1962, ko se je zdelo, da sta vojaški spopad in jedrska eksplozija neizogibna, je sveti Janez XXIII. izrekel naslednji poziv: "Vse voditelje rotimo, naj ne ostanejo gluhi za ta krik človeštva. Naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ohranili mir." "Tako bodo svet obvarovali pred grozotami vojne, katere strašnih posledic ni mogoče predvideti. [...] Spodbujati, pospeševati in sprejemati dialoge na vseh ravneh in ob vsakem času je pravilo modrosti ter preudarnosti, ki pritegne blagoslov neba in zemlje" (Radijsko sporočilo, 25. oktober 1962).«
»Po šestdesetih letih te besede zvenijo presunljivo aktualno. Sprejemam jih za svoje. Nismo "nevtralni, ampak smo na strani miru. Zato se sklicujemo na ius pacis kot pravico vseh do reševanja sporov brez nasilja". (Srečanje s študenti in akademiki v Bologni, 1. oktober 2017)«
»V teh letih je bratstvo med verstvi doseglo pomemben napredek: "Sestrska verstva, ki pomagajo bratskim ljudstvom živeti v miru." (Molitveno srečanje za mir, 7. oktober 2021) Vedno bolj čutimo, da smo si bratje med seboj! Pred enim letom smo prav tu, pred Kolosejem, na srečanju izrekli poziv, ki je danes še bolj aktualen: "Verstev se ne sme uporabljati za vojno. Samo mir je svet in nihče naj ne uporablja imena Boga za blagoslavljanje terorja in nasilja. Če okoli sebe vidite vojne, se ne sprijaznite! Ljudstva želijo mir" (ibid.).«
»Za to si še naprej prizadevajmo, vedno bolj, dan za dnem. Ne sprijaznimo se z vojno, temveč gojimo semena sprave; in danes povzdignimo v nebo krik za mir, ponovno z besedami svetega Janeza XXIII.: "Naj se vsa ljudstva na zemlji pobratijo in naj v njih zacveti in vedno kraljuje tako zelo želeni mir". (Okrožnica Pacem in Terris, 91). Tako bodi, z Božjo milostjo in dobro voljo moških in žensk, ki jih On ljubi.«
