Papež Frančišek na nedeljo Gaudete: Danes smo povabljeni veseliti se skorajšnjega prihoda našega Odrešenika

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Danes obhajamo tretjo adventno nedeljo, ki jo zaznamuje Pavlovo povabilo: 'Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se, Gospod je blizu' (Flp 4,4-5).« S temi besedami je papež Frančišek začel nedeljski opoldanski nagovor z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.

To ni neko površinsko ali čustveno veselje, h kateri nas vabi apostol, niti ne tisto posvetno ali potrošniško, marveč gre za pristno veselje, za katero smo poklicani, da odkrijemo njen okus, okus resničnega veselja. To veselje se dotika notranjosti našega bistva, medtem ko pričakujemo Njega, ki je že prišel in prinesel zveličanje na svet, obljubljenega Mesija, rojenega v Betlehemu iz Device Marije. Besedno bogoslužje nam ponuja primeren kontekst, da bi razumeli in živeli to veselje. Izaija govori o puščavi, izsušeni zemlji, o stepi (prim. 35,1). Pred prerokom so onemogle roke, klecava kolena, plaha srca, slepi, gluhi in nemi (prim. vv. 3-6). To je prizor stanja potrtosti, neizprosne usode brez Boga.

In končno je napovedano zveličanje: »Pogum, nikar se ne bojte!« pravi prerok: »Glejte, vaš Bog! On prihaja, da vas reši!« (prim Iz 35,4). In takoj se vse spremeni: puščava zacveti, tolažba in veselje prevzameta srce (prim. vv. 5-6). Ta, od Izaija napovedana znamenja, kot razodevanja že navzočega zveličanja, so se uresničila v Jezusu. On sam je to potrdil, ko je odgovoril glasnikom, ki jih je Janez Krstnik poslal: »'Slepi spregledujejo in hromi hodijo, gobavi so očiščeni in gluhi slišijo, mrtvi so obujeni« (Mt 11,15). Niso besede, temveč dejstva, ki kažejo, kako zveličanje, ki ga je prinesel Jezus, zagrabi vse človeško bitje in ga prenovi. Bog je vstopil v zgodovino, da bi nas osvobodil sužnosti greha. Svoj šotor je postavil med nami, da bi z nami delil naše bivanje, ozdravil globoke rane, obvezal naše rane ter nam podaril novo življenje. Veselje je sad tega posega zveličanja in Božje ljubezni.

Poklicani smo pustiti se vplesti čustvu radosti, veselja, tej radosti, temu veselju. Toda kristjanu, ki ni vesel, mu nekaj manjka in ni kristjan. To veselje srca, notranje veselje, ki nas žene naprej in nas opogumlja. Gospod prihaja, prihaja v naše življenje kot osvoboditelj, prihaja nas osvobodit zunanje in notranje sužnosti. On nam kaže pot zvestobe, potrpežljivosti in vztrajanja, da bo ob njegovem povratku naše veselje polno. Božič je blizu. Znamenja njegovega približevanja so jasna po naših ulicah po naših domovih. Tudi tukaj na trgu so bile postavljene jaslice in ob strani drevesce. Ta zunanja znamenja nas vabijo, da sprejmemo Gospoda, ki vedno prihaja in trka na naša vrata, trka na naše srce, da bi se nam približal. Vabijo nas, da prepoznamo njegove korake med tistimi brati, ki gredo mimo nas, še posebej najšibkejših in potrebnih.

Danes smo povabljeni veseliti se skorajšnjega prihoda našega Odrešenika ter poklicani podeliti to veselje z drugimi, da dajemo podporo in upanje revnim, bolnim, osamljenim in nesrečnim. Devica Marija »Gospodova dekla«, naj nam pomaga prisluhniti glasu Boga v molitvi in mu s sočutjem služiti v bratih, da bomo pripravljeni prispeli na srečanje z Božičem, s pripravo svojega srca za sprejem Jezusa.

 

Vir: Radio Vatikan.