Kristus živi. On je naše upanje in najlepša mladostnost tega sveta. Vse, česar se on dotakne, postane mlado, postane novo, se napolni z življenjem. Zato so prve besede, s katerimi se želim obrniti na vsakega mladega [in na vsakega] kristjana: On živi in hoče, da si tudi ti živ! On je v tebi, on je s teboj in nikoli ne odide. Čeprav se ti lahko še tako oddaljiš, je ob tebi Vstali, ki te kliče in te pričakuje, da začneš znova. Ko se čutiš starega zaradi žalosti, zamer, strahov, dvomov ali porazov, bo on vedno tam, da ti vrne moč in upanje (Christus vivit, 1-2).
Dragi bratje in sestre, to sporočilo je namenjeno vsakemu človeku in hkrati vsemu svetu. Kristusovo vstajenje je začetek novega življenja za vsakega človeka, ker se resnična sprememba vedno začenja pri srcu, pri vesti. A velika noč je tudi začetek novega sveta, osvobojenega od sužnosti greha in smrti: sveta, ki bo končno odprt Božjemu kraljestvu, kraljestvu ljubezni, miru in bratstva.
Kristus živi in ostaja z nami. Kaže luč svojega obličja Vstalega in ne zapušča tistih, ki so v preizkušnji, bolečini ali žalovanju. On, Živi, naj bo upanje za ljubljeno sirsko ljudstvo, ki je žrtev trajajočega spora, ki tvega, da nas bo našel vedno bolj sprijaznjene z njim in celo brezbrižne. Nasprotno pa je zdaj trenutek, da obnovimo zavzetost za politično rešitev, ki naj odgovori na upravičena hrepenenja po svobodi, miru in pravičnosti, ki naj se sooči s humanitarno krizo in pospeši varno vrnitev razseljenih pa tudi tistih, ki so se zatekli v sosednje države, zlasti v Libanon in Jordanijo.
Velika noč nas vabi, da se ozremo na Bližnji vzhod, ki ga parajo nenehne delitve in napetosti. Kristjani v tej regiji naj ne prenehajo s potrpežljivo vztrajnostjo pričevati za vstalega Gospoda in zmago življenja nad smrtjo. S posebno mislijo se obračam na prebivalstvo Jemna, zlasti na otroke, ki jih izčrpavata lakota in vojna. Velikonočna luč naj razsvetli vse vladajoče in ljudstva Bližnjega vzhoda, začenši z Izraelci in Palestinci in jih spodbudi, da bodo lajšali tolikšno trpljenje in si prizadevali za prihodnost miru in stabilnosti.
Orožje naj neha prelivati kri v Libiji, kjer neoboroženi spet umirajo v teh zadnjih tednih in je mnogo družin prisiljenih zapustiti lastne domove. Spodbujam zainteresirane strani, da izberejo raje dialog kot prevlado, naj se izognejo odpiranju ran, ki jih je povzročilo desetletje sporov in politične nestabilnosti.
Živi Kristus naj da svoj mir vsej ljubljeni afriški celini, koder so še vedno posejane družbene napetosti, spori in včasih celo nasilni ekstremizmi, ki puščajo za seboj negotovost, ruševine in smrt, zlasti v Burkini Faso, Maliju, Nigru in Kamerunu. Moja misel velja tudi Sudanu, ki preživlja trenutek politične negotovosti in kjer si želim, da bi vsi dejavniki mogli najti glas in bi se vsakdo zavzel, da bi deželi omogočili najti svobodo, razvoj in blagostanje, po čemer že dolgo hrepeni.
Vstali Gospod naj spremlja napore, ki si jih nalagajo civilne in verske oblasti v Južnem Sudanu in jih podpirajo sadovi duhovnih vaj, ki so bile pred nekaj dnevi tukaj, v Vatikanu. O da bi se odprla nova stran zgodovine te dežele, na kateri se bodo vse sestavine, politične, družbene in verske, dejavno zavzele za skupno dobro in spravo v državi.
Na to veliko noč naj najde uteho prebivalstvo vzhodnih pokrajin Ukrajine, ki še vedno trpi zaradi spora, ki še poteka. Naj Gospod opogumi humanitarne pobude in pobude, ki so usmerjene k dosegi trajnega miru.
Vstajenjsko veselje naj na ameriški celini napolni srca tistih, ki so podvrženi posledicam težkega političnega in gospodarskega stanja. Mislim še posebej na venezuelsko ljudstvo, na toliko ljudi, ki so jim bili zaradi krize, ki še kar traja in se poglablja, odvzeti minimalni pogoji za dostojno in varno življenje. Nosilcem politične odgovornosti naj Gospod da, da se bodo lotili naporov, da se končajo socialne krivice, zlorabe in nasilje, in bodo naredili konkretne korake, ki bodo omogočili, da se pozdravijo delitve in se prebivalstvu ponudi pomoč, ki jo potrebuje.
Vstali Gospod naj razsvetli napore, ki so v teku v Nikaragvi, da bi čimprej našli miroljubno in dogovorjeno rešitev v prid vsem Nikaragovčanom.
Vpričo tolikega trpljenja našega časa naj nas Gospod življenja ne najde hladnih in brezbrižnih. Naj iz nas naredi graditelje mostov, ne zidov. On, ki nam daje svoj mir, naj stori, da bo prenehal žvenket orožja tako v kontekstu vojne kot tudi po naših mestih. Naj navdihne voditelje držav, da se bodo zavzeli za končanje tekmovanja v oboroževanju in zaskrbljujočega širjenja orožja, še posebej v gospodarsko bolj razvitih deželah. Vstali, ki je na stežaj odprl vrata groba, naj odpre naša srca pred potrebami revnih, nezaščitenih, ubogih, brezposelnih, obrobnih, tistih, ki trkajo na naša vrata in prosijo za kruh, zatočišče in priznanje svojega dostojanstva.
Dragi bratje in sestre, Kristus živi! On je upanje in mladost za vsakega od nas in za ves svet. Pustimo se mu prenoviti! Blagoslovljeno veliko noč!
Prevod: br. Miran Špelič OFM
Vir: Vatican News
